Nižji davki

Vlada je v državni zbor poslala predlog sprememb zakona o igrah na srečo. Najpomembnejše naj bi bile spremembe pri obdavčenju iger. Zdaj veljavni zakon pobiranja davkov je v zadnjem letu, torej letu 2000, od igralnic v Sloveniji pobral kar 12,4 milijarde tolarjev oziroma 110 milijonov nemških mark. Povedano drugače, igralnice so v povprečju samo za dajatve, iz naslova prirejanja posebnih iger na srečo, plačevale 35,6 odstotka od bruto realizacije oziroma razlike med vplačili in izplačili. To pa naj bi tudi po ocenah države pomenilo stagnacijo igralnic, saj jim je zmanjkovalo denarja za nove investicije, ki so v takšnem poslu nujne, saj se prav igralniški gostje istega okolja najhitreje naveličajo. Svoje je dodalo tudi odprtje nove igralnice pri Benetkah, ki je pobrala kar nekaj italijanskih gostov, ki so prej hodili poskušat svojo srečo v slovenske igralnice. Italijani v naših igralnicah pomenijo 95 odstotkov gostov. Vlada se je torej po dolgem moledovanju igralničarjev le odločila za predlog sprememb, ki jih bo moral državni zbor še potrditi.

Kaj bodo poslanci sploh spreminjali? Po starem zakonu so družbe, ki imajo koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, plačevale davek od iger na srečo in koncesijske dajatve. Davek od iger na srečo v osnovi znaša 18 odstotkov. V prehodnem obdobju od leta 2000 do leta 2005 se plačuje po nižjih stopnjah, pri čemer ta v letu 2001 znaša 16 odstotkov in se bo do leta 2005 povečeval za 0,5 odstotka. Malo bolj zapleten pa je bil sistem koncesijskih dajatev. Te dajatve so razlikovale ameriško ruleto, ostale igre na mizah in igre na avtomatih. Ameriška ruleta in igre na avtomatih so bile obdavčene po progresivni lestvici od 5 do 35 odstotkov. V najvišji razred so sodile igralnice, ki so imele bruto realizacijo nad 300 milijonov tolarjev. Ostale igre na mizah pa so obdavčene po enotni stopnji 10 odstotkov. Prireditelji iger na srečo pa opozarjajo tudi na plačevanje vstopnega DDV, ki si ga nezavezanci ne morejo poračunati z izstopnim davkom. Pri vsaki investiciji so zaradi tega še dodatno obdavčeni za 19 odstotkov od vrednosti investicije. Tudi novi predlog predvideva dvojni (trojni) sistem plačevanja davkov, le da bodo ti nekoliko nižji. Po predlogu se spreminja sistem obdavčitve s koncesijsko dajatvijo, pri čemer bo mesečna realizacija iz igralnih avtomatov obdavčena po progresivni lestvici z najvišjim razredom nad 100 milijonov SIT, ki bo obdavčen po stopnji 20 odstotkov. V prehodnem obdobju bo uveljavljen tudi razred nad 150 milijonov s stopnjo, ki bo v letu 2002 znašala 25 odstotkov in v letu 2003 23 odstotkov. Tudi na igralnih mizah bo prišlo do sprememb, saj bodo sedaj vse igre na igralnih mizah, tudi ameriška ruleta, obdavčene po enotni stopnji 5 odstotkov od osnove. Stopnja davka od iger na srečo pa ostaja nespremenjena.

Kaj bo to pomenilo v praksi? V novogoriškem HIT-u, ki nosi veliko večino 12,4 milijarde težkega davčnega kolača, so nam povedali, da bi v letošnjem letu s predlagano zakonodajo privarčevali 1,7 milijarde tolarjev. Vendar opozarjajo, da bi ta denar potem država obdavčila z drugim imenom, in sicer z davkom na dobiček ter DDV na investicijska plačila, pa vendar ostanek ne bi bila zanemarljiva številka. Aldo Babič, predsednik uprave Casinoja Portorož, nam je povedal, da se pri njihovem poslovanju stvari le ne bodo tako drastično spremenile. Kljub temu pa so zelo pozdravili odločitev vlade, čeprav menijo, da to še niso optimalne številke. Tako v HIT-u kot v Casinoju Portorož pa opozarjajo na to, da se bodo stvari zelo zapletle, če bodo Italijani dovolili gradnjo novih igralnic ob meji. Takrat tudi ta predlog ne bo veliko pomagal, ker bodo morali vlagati še veliko več kot zdaj, če bodo hoteli zadržati svoje igralce. Po besedah HIT-ovih strokovnjakov naj bi bila realna obdavčitev obeh dajatev skupaj 20 odstotkov. Vlada in igralničarji pa so si enotni v oceni, da bo proračun kljub znižanju obremenitve s koncesijsko dajatvijo že v naslednjih letih pridobil iz tega naslova več sredstev. Center za mednarodno konkurenčnost je namreč izdelal raziskavo, ki dokazuje, da bi se ob znižanju davčne obremenitve povečale investicijske aktivnosti, zato bi te družbe dosegale več prihodkov iz prirejanja iger na srečo in s tem bi plačevali tudi več dajatev.

Kljub zdajšnjim obremenitvam pa naši prireditelji iger na srečo uspejo tudi nekaj investirati. Predvsem v tujini, ker so koncesije za prirejanje iger na srečo omejene. Casino Portorož za zdaj še ni nič investiral v tujini, čeprav so imeli nekaj resnih pogovorov, predvsem na tržiščih nekdanje Jugoslavije. Zelo resne dogovore so imeli v Sarajevu in Beogradu, kjer naj bi v že obstoječih hotelih najeli prostore za igralnico. Kljub težavam, s katerimi se sedaj srečujejo pri sklepanju poslov v tujini, pa se takim poslovnim interesom ne bodo odrekli. Le počakali bodo na boljše ponudbe. Do takrat pa bodo vlagali doma. Tako že pospešeno pripravljajo projekt Terme Čatež, kjer naj bi zadovoljevali predvsem hrvaške igralce.

Pri HIT-u pa lahko predstavijo že nekaj konkretnih naložb v tujini. Največja med njimi je nakup črnogorskega Hotela Maestral v Pržnem. V ceno, ki je bila 9,5 milijona nemških mark, je všteto tudi 14.000 kvadratnih metrov zemljišča in koncesija za 15 let. Ob tem pa je črnogorska vlada podpisala, da v tem času davek ne bo znašal več kot 12 odstotkov. Vendar je pri tem dogovoru prišlo do zapletov, zato so možni manjši popravki. S tem pa investicij v Črni gori ni konec, saj bodo morali v renovacijo hotela, ki se bo začela še letos, vložiti okoli 20 milijonov nemških mark. Na območju nekdanje Jugoslavije so se že dogovorili tudi s sarajevskim Holiday Innom, kjer bodo imeli igralnico z 8 mizami, 80 igralnimi avtomati in diskoteko v najemu. Najeli pa so tudi že igralnico na otoku Bonaire v Karibskem morju (Nizozemski Antili). Tu bodo imeli 12 igralnih miz in 60 avtomatov. Na tem eksotičnem otoku bodo predvsem proučevali trg in poskusili širiti svojo dejavnost v Venezuelo. Zanimivo je, da bodo v tej igralnici delo vodili predvsem naši državljani, ker v HIT-u niso bili zadovoljni s tamkajšnjim kadrom. Slovenci bodo tudi v Črni gori prav tako delali le v menedžerskih strukturah. Pogovori pa so tekli tudi v Makedoniji, kjer bi poskusili potešiti grške igralce, vendar so se ustavili, zaradi znanih političnih razlogov.

Če bo vladin predlog sprejet, bo to majhen korak k idealu vseh igralničarjev, to je lasvegaških 6,5 odstotka obdavčitve. V Evropi, kjer se zaradi domačih igralcev večinoma omejuje število igralnic, pa so davki precej višji. Prednjačijo Danska, Francija, Nemčija, Madžarska. V drugih igralniško razvitih državah pa naj bi bila višina obdavčitve primerljiva z višino obdavčitve v Sloveniji.