1. 10. 2001 | Mladina 39 | Politika
Proračunski udarci
Poraba, rezanje in polnjenje proračuna
Ropov proračun leti v parlament
© Denis Sarkić
Parlament je pred časom ugotovil, da zakonodajna oblast v teh krajih ni pretirano ugledna. Državni zbor naj bi imel težavo z javno podobo. Da bi ugotovili, zakaj je javna podoba parlamenta slaba, so naročili raziskavo. Objavili so razpis, kandidatov je bilo več, državni zbor in ministrstvo za znanost in tehnologijo, sofinancerja načrtovane raziskave, sta se odločila za projekt Pedagoškega inštituta. Nosilec projekta dr. Igor Ž. Žagar je predlagal, da bi računalnik najprej napolnili s stenogrami zasedanj državnega zbora, potem bi računalnike napolnili še s stenogrami medijskih odzivov na delo parlamenta. Primerjali bi besedišče, ki se pojavljajo med parlamentarnimi dogodki, in besedišča, ki nastopajo v medijskih povzetkih dogodkov. Sledila bi bolj sofisticirana analiza; kako je s poslansko argumentacijo in retoričnimi strukturami? Naročniki raziskave so sestavili pedantno pogodbo. Določili so roke, do kdaj morajo biti oddana raziskovalna poročila, ter sprejeli finančne obveznosti. Raziskovalci so začeli krmiti računalnike z besedili, skenirali so časopisna poročila, ročno so vnašali tiste dele člankov, ki jih je skener ni znal prebrati, ker so bile fotokopije slabe ali podčrtane z zelenimi flomastri. Aprila letos so oddali prvo poročilo - navedli so, kolikšen del gradiva so vnesli v računalnik, kolikšen del je obdelan in pripravljen za analizo, kakšne težave imajo in katerega gradiva državni zbor ni dostavil, ker ga nima. Ob tehničnih težavah, ki so jih nekako premagovali, pa se je pojavil še en problem. Naročnik raziskave namreč leta 2000 - projekt se je začel 20. septembra 2000 - ni plačal niti tolarja, čeprav se je zavezal, da bo decembra 2000 raziskovalcem nakazal prvi obrok. Pedagoški inštitut je prvi obrok prejel šele marca 2001. To pomeni, da so raziskovalci prve mesece delali kot prostovoljni udarniki. V drugi polovici leta 2000 je namreč državni proračun skorajda bankrotiral. Ali kot se reče v politično korektnem jeziku: proračun ni bil likviden. Ko v proračunski zakladnici ni denarja, na ministrstvu za finance ravnajo kot modri politiki. Plačajo tisto, kar morajo nujno plačati. Nujnost pa je politična, ne pa pravna kategorija. Proračun si ne more privoščiti, da ne bi plačeval dejavnosti, v katerih je zaposleno veliko ljudi, proračun si ne more privoščiti, da ne bi plačeval delavcev, ki so organizirani v močan sindikat. Pri raziskovalni dejavnosti pa ne bo nihče zares opazil, če bo nekaj sto raziskovalcev organiziralo stavko. Če bi šli raziskovalci na cesto, ne bi mogli blokirati prometa. No, državni zbor, naročnik raziskave o javni podobi parlamenta, je vendarle naredil še korak naprej. Najprej je nemarno zamujal z izplačilom pogodbenih obveznosti, kljub zamudi pa je zahteval raziskovalno poročilo za leto 2000. Ko so raziskovalci, ki so delali volontersko, poročilo napisali, je državni zbor sklenil raziskovalno poročilo recenzirati. Prva faza raziskave o javni podobi parlamenta je namenjena krmljenju računalnikov, poročilo raziskovalcev je navedlo, da so kljub zamudi pri izplačilu potrebnega denarja v mašino vnesli okrog 80 odstotkov načrtovanega gradiva. Recenzent pa je ob tem ocenil, da je poročilo nezadovoljivo. Menda zato, ker poročilo ni skladno s projektom, ker ni kakovostno opravljeno in ker ni uporabno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
