Slovenska vojska v Afganistanu?

Belgijsko predsedstvo EU je sporočilo, da so odločitve EU o aktivnostih po terorističnih napadih na ZDA podprle vse države kandidatke za sprejem v EU. Slovensko zunanje ministrstvo je potrdilo, "da se je Slovenija pridružila zaključkom in načrtovanim aktivnostim EU po terorističnih napadih na ZDA, ki so jih sprejeli predsedniki vlad in držav EU". Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je s tem v zvezi poslal pismo predsedniku ZDA Georgeu Bushu in ga v njem seznanil z ukrepi, "ki jih je Slovenija sprejela na področju zagotavljanja varnosti v nastalih razmerah". Predsednikovo e-sporočilo podrobnosti ne navaja. Konkretnejši je bil v odgovoru na poslansko vprašanje zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. "Slovenija je sodelovala na več sestankih, v več organizacijah, ki so se ukvarjale s temi vprašanji. Tukaj mislim na ustrezno resolucijo OZN in na našo pridružitev stališčem in aktivnostim predsednikov vlad držav EU ... Na seji vlade na Brdu smo o tej problematiki razpravljali in se dogovorili, da bomo, če bo prišlo do ustreznih zaprosil s strani ameriške vlade, tudi predlagali praktične ukrepe. Doslej Slovenija poleg deklaracij, poleg verbalnih stališč in zagotovil deluje na celi vrsti področij, na katerih potekajo dejavnosti, ki so usmerjene v preganjanje oz. boj zoper terorizem. Gre za sodelovanje obveščevalnih služb, za izmenjavo obveščevalnih informacij, za izmenjavo diplomatskih informacij."

Zagotovila slovenske vlade izhajajo iz več pogodb in izjav. Ena od njih je Evropski sporazum o pridružitvi, ki ga je Slovenija sklenila z EU junija 1996. Teroristične napade v ZDA je obsodil tudi Evro-atlantski partnerski svet (EAPC), ki deluje v povezavi z Natom. Članica in podpisnica izjave je tudi Slovenija. Kot še 45 preostalih članic. Med njimi so tudi neposredne sosede Afganistana: Turkmenija, Uzbekistan in Tadžikistan. Slovenija je tudi članica Partnerstva za mir, v katerega je poleg članic Nata včlanjenih 28 evropskih in azijskih držav.

Veljavni Strateški koncept delovanja Nata navaja, da bo "morebitno sodelovanje držav partneric in držav, ki niso članice Nata, v operacijah, ki jih vodi Nato in če je le možno s sodelovanjem Rusije, v prihodnosti pomemben element prispevka, ki ga Nato daje pri razreševanju kriz, ki vplivajo na Evro-atlantsko varnost." V nadaljevanju tudi piše: "Zavezniške sile morajo biti v potrebni pripravljenosti za razporeditev in uspešno vojaško posredovanje na širšem območju delovanja v povezavi in v združenih operacijah, ki lahko vključujejo tudi države Partnerstva in države, ki niso članice Nata." Kaj v kontekstu teh opredelitev Partnerstvo, Nato in v tem trenutku zlasti ZDA pričakujejo od Slovenije?

Ameriški obrambni minister Donald Ramsfeld zatrjuje, da je cilj koalicije, ki jo v teh dneh ZDA mrzlično oblikujejo, globalni boj proti terorizmu. Države se bodo v to koalicijo vključevale glede na posamezne cilje. Možnosti sodelovanja so različne: na področju financ, vojaške pomoči, diplomatskih uslug ali obveščevalnih informacij. Sporočilo ameriške administracije je jasno: kdor ne bo sodeloval v protiterorističnem boju na katerikoli način, ni z nami. In kdor ni z nami, je proti nam.

Ne glede na želje ali pričakovanja so realne možnosti, ki jih ima Slovenija, sila skromne. Finančnih prispevkov za globalni boj proti terorizmu od Slovenije pač ne kaže pričakovati. Možnosti vojaškega vključevanja so sila omejene. Paradni konj Slovenske vojske je prej ali slej planinska enota z Bohinjske Bele. Njena usposobljenost za delovanje na gorskem terenu je kot naročena za gorati Afganistan. Z omejitvijo: velik del tamkajšnjih terenov je nad 2500 m. Za delovanje v takih razmerah pa niso usposobljeni niti fantje z Bohinjske Bele. Poleg tega bi tovrstno sodelovanje enot SV moral odobriti tudi slovenski parlament. Nič boljša ni situacija z možnostjo diplomatskih uslug in obveščevalnih podatkov. Slovenska diplomacija pravzaprav nima človeka s pomembnimi zvezami na Bližnjem ali Srednjem vzhodu. Nekaj informacij in kontaktov je nemara možno dobiti od redkih poslovnežev, ki so na tem območju kot doma. Zelo malo je tudi obveščevalnih informacij, ki bi bile pomembne za dogajanja na Srednjem vzhodu.

Slika možnosti za sodelovanje Slovenije v globalnem boju proti terorizmu se povsem spremeni v primeru, če upoštevamo postopni vojaški in politični umik zahodnih zaveznikov z območja Balkana. To možnost danes uradno še vedno omenjajo z zadržkom. V današnjih razmerah se zdi selitev pozornosti na Srednji in Bližnji vzhod logična in gledano na daljše obdobje neizogibna. Zlasti v primeru ZDA. Ta postopni umik vojaških enot potrjuje premeščanje nekaterih vojaških enot ameriške vojske s Kosova, ki se je že začelo. Pričakovati je tudi zmanjšanje števila vojaških enot v Bosni in Hercegovini in zelo verjetno tudi v Makedoniji. Vojaški umik bosta spremljali tudi bistveno zmanjšana diplomatska aktivnost in politična pozornost za dogajanja na območju nekdanje Jugoslavije.

Ta nekakšen "prazen prostor" bo zaradi ohranjevanja stabilnosti v celotni regiji vsekakor treba zapolniti. Ob povečani vlogi in aktivnosti držav članic EU se zdi Slovenija za tovrstni "posel" kot naročena. Vsaj omejena finančna sredstva za delovanje na tem območju ne bi smela biti problem. Že zaradi pomembnega vložka, ki ga je slovensko gospodarstvo že ali pa ga še namerava v bližnji prihodnosti vložiti na območje večine nekdanjih jugoslovanskih republik. Posamezne vojaške enote Slovenske vojske že imajo določene izkušnje s posredovanjem v "peace keeping" akcijah na tem območju. Bogastvo obveščevalnih virov, informacij in možnosti, ki jih ima na voljo Slovenija v teh krajih, pa vsekakor presega večino tistega, kar imajo na voljo članice Nata ali Partnerstva za mir. Zunanjepolitična aktivnost naših diplomatov na območju nekdanje Jugoslavije v zadnjem času pa je, ne glede na ocene uspešnosti, že nakazala njeno smer.