Mariborski gledališki cirkus

Zadnjih nekaj let je kazalo, da je osrednji štajerski kulturni hram, Slovensko narodno gledališče (SNG) Maribor, prebrodil krizo, v katero je zašel sredi devetdesetih let, ko je ostal brez umetniškega vodje in večine igralcev, pri tem pa se je na njegovem računu razkril primanjkljaj petsto milijonov tolarjev, katerega vse razsežnosti še danes niso povsem pojasnjene. Nova ekipa, ki je bila imenovana takrat, naj bi rešila denarne težave in uredila položaj SNG. Vendar se spet zapleta. Čeprav tudi finančni položaj še ni povsem transparenten (hiša na revizijo šele čaka), so v ospredju kadrovske težave. Minuli teden je odstop ponudil predsednik sveta SNG Rudi Moge, v gledališču pa so začeli zbirati podpise proti njegovemu odstopu in za razrešitev članov sveta SNG Jasmine Vidmar in Vojka Pogačarja, ki naj bi s pismom, v katerem je sedem svetnikov zahtevalo Mogetov odstop, sprožila kampanjo proti njemu.

Neprimerna direktorica

Ker je ustanoviteljica SNG Maribor mestna občina, je ta pristojna za postavljanje najvišjih funkcionarjev hiše. Na prvooktobrski seji mariborskega mestnega sveta naj bi bili svetniki odločali o primernosti kandidatke Mirjane Koren za poslovno direktorico SNG Maribor. Čeprav je bil predlog na dnevnem redu, je ostal odrinjen v kot. Svetniki so na isti seji raje imenovali vršilca dolžnosti poslovnega direktorja SNG Maribor. Imenovanje v. d. direktorja je predlagal bivši župan Alojz Križman, svetniki pa so se odločili za Danila Roškerja, ki od 10. septembra sicer v teatru že opravlja naloge tehničnega direktorja. Odločitev je vsekakor zanimiva, če ne drugače zato, ker predloga o imenovanju v. d. direktorja ni bilo na dnevnem redu seje. Poleg tega so kandidaturo Korenove v predhodnem nekajmesečnem postopku za najprimernejšo označili kviaz (komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve), njegova razpisna komisija in svet SNG Maribor. Mestni svet pa Korenovi ni dal priložnosti, čeprav se je na isti dan, torej 1. oktobra, iztekel mandat prejšnjemu direktorju SNG Blažu Rafoltu in čeprav bi morali svetniki, če kandidatka v mestnem svetu ne bi dobila zadostne podpore, tako ali tako imenovati v. d. poslovnega direktorja.

Mesto poslovnega direktorja oziroma upravnika SNG je bilo razpisano aprila. Edini kandidat, ki je izpolnjeval pogoje, je bil dotedanji direktor Rafolt, a kot pravi predsednik kviaza Gorazd Zupan, petčlanske razpisne komisije ni prepričal. Zato je komisija kviazu predlagala, naj kandidata ne predlaga mestnemu svetu za ponovno imenovanje in naj razpis ponovi. Sledil je nov razpis. Tudi nanj se je prijavil Rafolt, a je kasneje kandidaturo umaknil. Kviazova komisija je preostale štiri kandidate razvrstila in 6. avgusta seznam poslala v presojo svetu SNG Maribor. Ta se je sestal 10. septembra in člani so se odločili, da tako kot kviaz na prvo mesto med prijavljenimi kandidati postavijo Mirjano Koren, arhitektko, ki je z institucijo že večkrat sodelovala. Na isti seji sveta SNG pa se je pojavila še ena zgodba. Predsednik sveta Rudi Moge je, kot sam pravi, zaradi dvomov o zakonitosti spomladanske odločitve razpisne komisije (ko je ta razveljavila prvi razpis za direktorja) predlagal dodaten sklep: ustanovitelj SNG Maribor naj premisli, ali je sploh smiselno imenovati poslovnega direktorja. In premisli naj o imenovanju v. d. direktorja. Takrat je bilo to imenovanje prvič uradno predlagano. "To je seveda lahko legitimna pobuda, je pa skrajno nekorektna, ker je bila omenjena šele 10. septembra, postopek za novega direktorja pa je tekel že od aprila," meni o Mogetovi potezi in potezi gledališkega sveta Gorazd Zupan. Še bolj nenavadno je, da se je Moge celo odločil odstopiti, če bi na direktorski položaj prišla Korenova. Postavil je ultimat: ali bo sprejet sklep o morebitnem imenovanju vršilca dolžnosti ali pa on odstopi. Sklep sam po sebi sicer nima velike teže, res pa je, da se je na podlagi tega sklepa začelo razmišljati o vršilcu dolžnosti, postal je temelj za vse nadaljnje pogovore in realnost s sklepom svetnikov 1. oktobra.

Primeren vršilec dolžnosti

Zagovorniki imenovanja vršilca dolžnosti v gledališču ponujajo več argumentov. Eden izmed ključnih naj bi bil, da bo ustanoviteljstvo SNG Maribor in s tem dolžnosti ustanovitelja kmalu prevzela država, njena podaljšana roka, ministrstvo za kulturo, pa trdi, da težave mariborskega gledališča izhajajo iz neurejenega položaja - ker ga država z milijardo šesto milijoni tolarjev na leto financira skoraj v celoti, lokalna skupnost pa imenuje direktorja in skrbi za vse druge ustanovitvene pravice. Dokler se lastniško-ustanoviteljske zadeve ne uredijo, naj bi bil v. d. direktorja kar primerna prehodna rešitev.

Drugi argument, ki podpira uvedbo funkcije vršilca, naj bi bilo po Mogetovem mnenju to, da o predlagani kandidatki ni bilo pridobljeno mnenje ministrstva za kulturo, čeprav ga zahteva leta 1998 podpisani sporazum med mariborsko občino in državo. A po novem tako mnenje ni več potrebno. Predlog "o dajanju mnenja" je iz statuta SNG, sprejetega leta 2000, oziroma že iz njegove delovne različice črtalo samo ministrstvo. Odločitev utemeljujejo s tem, da je ustanovitelj SNG Maribor Mestna občina Maribor in ta je sposobna sama izpeljati postopek in imenovati direktorja, seveda po predhodnem mnenju sveta SNG Maribor. Temu navkljub so se mariborski svetniki 1. oktobra odločili, da za mnenje o kandidatki Korenovi povprašajo mater državo. Ko bodo prejeli odgovor ministrstva, nameravajo odločanje o poslovni direktorici nadaljevati, čeprav so, kot rečeno, medtem imenovali v. d. direktorja.

Eden izmed razlogov, ki upravičujejo sporno imenovanje, je tudi, da naj bi bil razpis za direktorja objavljen prepozno, za kar naj bi bil odgovoren kviaz. V krovnem zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture je namreč člen, ki zapoveduje, da mora ustanovitelj najprej v dveh letih, najkasneje pa v šestih mesecih pred iztekom mandata imenovati novega poslovnega direktorja, ne šele začeti postopke. "Mi smo bili na to v svetu izredno pozorni," trdi Moge, ki je prepričan, da bi moral biti novi direktor, glede na to, da se je Rafoltu mandat iztekel 1. oktobra, imenovan že aprila. "Zato je svet gledališča že 2. aprila, ko je rok potekel, pozval ustanovitelja, naj v skladu z 41. členom zakona izpelje razpis," pravi Moge. Predsednik kviaza Zupan o pravilnosti zakona ne dvomi, vseeno pa verjame, da je komisija delovala pravilno. Težava naj bi bila v teoriji in praksi: "To sicer formalno drži, vendar je stalna praksa, da institucija pošlje na mestno občino obvestilo, da se mandat direktorju izteka. Gledališče bi moralo 1. aprila začeti iskati Rafoltovega namestnika. To so storili naslednji dan, nato je 21. aprila kviaz izdal razpis. Se pravi, rok je zamudilo kvečjemu gledališče za en dan, ne pa kviaz. To je bilo svetnikom na seji pojasnjeno, ampak argumenti očitno niso več igrali ključne vloge."

Sicer pa je zanimivo, da si gledališki svet ni belil glave, ko je brez težav le nekaj dni prej Roškerja imenoval za stalnega in ne v. d. tehničnega direktorja, ob njegovem vedejevstvu pa niso začeli novega postopka oziroma razpisa, ki bi po veljavnih aktih po šestih mesecih pripeljal do novega direktorja. Sprožili so tudi postopke za imenovanje novega umetniškega direktorja. Čigave posle bi torej lahko zmotil novi poslovni direktor? Morda revizijo, ki mora biti opravljena v prihodnjih mesecih ... Gledališki svet se je sicer že na junijski seji dogovoril, da bo finančno poročilo o poslovanju gledališča pripravljeno do konca septembra. Toda 1. oktobra finančnega poročila še ni bilo in morda so ravno finance tiste, ki so gledališko igro dokončno preselile na politični oder. O tem govori posredno tudi mnenje nevoljene direktorice Mirjane Koren: "Občutek imam, da svetniki niso glasovali o meni, ne o sedanjem v. d. direktorja, ampak o nekom, o komer se ni dalo glasovati." Vojko Pogačar, član gledališkega sveta, ki je poleg Jasmine Vidmar zdaj najbolj na udaru, pa meni, je temeljni namen gledališkega sveta varovanje interesov teatra, čeprav so interesi nekaterih predvsem varovanje direktorjev in posameznikov: "Moge je resnično kot matematik začel spremljati finančno poslovanje teatra s tem, da je ujel Rafolta v vajeti. V teatru vlada v senci. Dokler je bilo to v pozitivnem smislu, smo mu pustili, potem smo se začeli spraševati, ali ni morda teater še vedno v izgubah. Če mu je toliko do tega, da vlada v teatru, zakaj ne kandidira sam?" Rudi Moge, sicer tudi poslanec največje slovenske stranke v državnem zboru, zanika kakršnokoli vplivanje na odločitve nekdanjega direktorja, pa tudi takšne funkcije si, kot pravi, ne želi: "Glede na to, da sem predsednik Statističnega sveta RS, da vodim odbor LDS za šolstvo in otroško varstvo, vodim odbor DZ za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport, ki ima najmanj 250 milijard proračuna ..., nimam nobenih ambicij, da bi vodil poslovne zadeve takega zavoda, kot je SNG Maribor." Enajstega oktobra je Moge mariborskega župana obvestil, da odstopa s položaja predsednika sveta SNG Maribor "zaradi prezaposlenosti".