Telekomedija

Kdo se boji Adolfa Zupana, nekdanjega in nesojenega novega direktorja Telekoma? Nadzorni svet ga je s šestimi glasovi proti štirim najprej izvolil, nato pa si je zaradi dejstva, da nadzorni sveti za svoje odločitve odgovarjajo z lastnim premoženjem, premislil in razveljavil svojo odločitev. Bi bil Adolf Zupan res tako škodljiv Telekomu, da člani nadzornega sveta trepetajo za svoje premoženje? Kje ga je v preteklosti polomil? Ali je krivo njegovo sodelovanje z Marjanom Podobnikom pri neuspelem nakupu makedonskega telekoma? Kdo bo torej novi predsednik uprave Telekoma? Vprašanja, ki se zapletajo v pravi gordijski vozel, skrivnosten pa je tudi tisti junak, ki ga bo presekal.

Nadzorni svet Telekoma je minuli teden še dodatno zapletel že tako ali tako pestro dogajanje pri izboru novega predsednika uprave Telekoma, s tem da je razveljavil svojo predhodno odločitev o tem, da je najprimernejši kandidat za to mesto nekdanji direktor Telekoma Adolf Zupan. Še več. Najbrž se je pri nas prvič zgodilo, da je neki nadzorni svet povprašal za mnenje o svojih odločitvah pravne strokovnjake. Predsednik nadzornega sveta Telekoma Tomaž Kalin, vidno nezadovoljen z izborom Adolfa Zupana, je iskal rešilno bilko, kako vseeno na vodilno mesto postaviti primernejšega kandidata. Našel jo je v pravnem mnenju Inštituta za delo Pravne fakultete v Ljubljani, Arah Consultinga in Pravnega inštituta Univerze v Mariboru o legitimnosti postopka izbora predsednika uprave. Vsi po vrsti so namreč menili, da je bil postopek izbire kandidatov neveljaven. Izvirni greh neveljavnega postopka je dejstvo, da sta se tako Adolf Zupan in Peter Grašek dan pred predstavitvijo svojega programa nadzornemu svetu sestala s petimi člani iz vrst zaposlenih, s tem pa naj bi dobila določeno prednost pred drugimi kandidati, ki so imeli za predstavitev omejen čas. Prav zaradi tega naj bi neizbrani kandidati imeli možnost za tožbo, ki naj bi jo zanesljivo dobili. Pa čeprav je posredi dejstvo, da je imela ostala trojica kandidatov, ki se je tudi prijavila na razpis za predsednika uprave Telekoma, Miro Končina, Andrej Rus in Alojz Krapež, zgolj teoretične možnosti in bi si z morebitno tožbo zaradi neenakih pogojev izborila zgolj moralno zadovoljstvo. Nadzorni svet se je tako odločil, da ne bo potrdil Adolfa Zupana, odločitev pa prepustil novemu nadzornemu svetu Telekoma, ki ga bodo po novem statutu 14. novembra izvolili na novi skupščini delničarjev. Namesto sedanjih petih predstavnikov delavcev in petih lastnikov bodo v novem sedeli štirje iz vrst lastnikov in le dva izmed delavcev. To je najbrž razveselilo ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja, ki je bil vidno šokiran ob Zupanovi izvolitvi, saj predstavniki delavcev ne bi mogli preglasovati kandidata (vsi so bili soglasno za Zupana), ki ga nameravajo postaviti lastniki, v tem primeru še vedno država Slovenija. Prišlo bo najbrž tudi do discipliniranja članov nadzornega sveta s strani vlade, da se ne bi pojavil kakšen "izdajalec", kot je bil Tomaž Pogačar, ki je podprl Zupana. Pogačar, sicer član SKD + SLS, je med glasovanjem prejel skrivnosten nujen klic, ki ga je prepričal, da je glasoval za drugega kandidata, kot je bilo sprva dogovorjeno. Toda kaj imata skupnega SLS + SKD in Zupan, sicer podžupan Novega mesta s člansko izkaznico LDS? Takoj po Zupanovi izvolitvi je naokoli zaokrožila anonimka, v kateri so bili našteti Zupanovi največji grehi. Zupan naj bi bil idejni oče mega projekta Marjana Podobnika - nakupa makedonskega telekoma, ki bi bil glede na trenutno borzno naklonjenost telekomunikacijskim operaterjem polomija. Poleg tega naj bi veliko Telekomovega denarja zapravil s tem, ko je ob razcepitvi nekdanjega PTT-ja Pošti Slovenije prepustil Elektronski računski center (ERC), zaradi česar je bil pozneje potreben nakup novega, dobro poslovanje Telekoma pod njegovim vodstvom pa gre pripisati zgolj visokim cenam priključnin telefonskih priključkov. Zupanu je Podobnik res zaupal vodenje projekta nakupa večinskega dela makedonskega telekomunikacijskega operaterja. "Uprava, ki jo je vodil g. Podobnik, me je imenovala za vodenje skupine domačih in tujih strokovnjakov za nakup 51 % deleža makedonskega telekoma po mednarodnem javnem razpisu. Telekom Slovenije je prišel s svojo ponudbo v ožji izbor v drugi fazi prodaje. Kot vodja skupine in celotna skupina je zagovarjala nakup, katerega cilj je bil v najširšem smislu vstop na tuji trg in s tem postati pomembnejši dejavnik na tem trgu," pravi Zupan. "V Makedoniji so se odpirale nove možnosti predvsem na področju mobilne telefonije, interneta, manj v fiksni telefoniji. Z nakupom tega deleža bi slovenski Telekom lahko izvozil svoje izjemno znanje in vstopil še na druga tuja tržišča. To bi po mojem močno dvignilo vrednost Telekoma pri prodaji in interes ključnega investitorja. Naš predlog s tako vsebino je potrdila tedanja uprava Telekoma, njen NS, vendar so obstajali drugi, po mojem zunanji dejavniki,, da do realizacije ni prišlo. Tudi še danes zagovarjam vstop Telekoma Slovenije na tuje trge." Nakupu je tedaj nasprotovala vlada, še posebej ekipa ministrstva za informacijsko družbo, katerega državni sekretar je predsednik nadzornega sveta Telekoma Tomaž Kalin. Kaj pa ostali očitki Zupanu? Za ERC Zupan pravi, da ga je tedanji Upravni odbor PTT prepustil pošti, ker je bil prilagojen poštni tehnologiji. Kar se tiče dobička na račun prosilcev za telefonske priključke, pa: "Visoka cena telefonskega priključka je vplivala na poslovni rezultat, še bolj pa število zgrajenih priključkov. Teh smo samo v treh letih zgradili prek 150.000 in s tem dokaj hitro potešili izjemno lakoto po njih. Ob mojem nastopu je na priključek čakalo 60.000 prosilcev. Vseskozi smo vladi predlagali, da znižamo ceno telefonskega priključka in povišamo ceno domačega prometa, ki je dosegala komaj dobro četrtino zahodnoevropske."

Kaj se bo izcimilo iz te zmešnjave? Zupan je menda že oblikoval svojo ekipo, ne nazadnje pa lahko tudi on svojo pravico išče na sodišču. Sicer pa meni, da bo tako ali tako na koncu on tisti, ki bo v prihodnje vodil Telekom Slovenije. Prav tako pa so izgovori, da je bil v prednosti pred ostalimi kandidati, brezpredmetni. "Vsa poznejša dogajanja na mojo izbiro za predsednika ne morejo vplivati, jih pa z moje strani tudi ni bilo. Tu mislim na očitanje nekih obljub o plačah za kupovanje glasov, kadrovske obljube, sestajanje z zaposlenimi v svojstvu članov NS in podobno. Vsi, ki smo kakorkoli udeleženi v tem postopku, bi morali predvsem namenjati znanje, energijo in še kaj za izboljševanje poslovnih rezultatov, ne pa si izmišljati, kako razveljaviti razpisni postopek, za kar po mojem vedenju ni nikakršne pravne podlage."