Policija bo prisluškovala policistom

Ker se je očitno ustrašila odziva javnosti zaradi posegov v človekove pravice, pravilnika sploh ni objavila v Uradnem listu, pravzaprav ga je mogoče prebrati samo v internem glasilu Varnost in na internetnih straneh, do katerih imajo dostop le zaposleni pri policiji. Pravilnik o snemanju komunikacij ter beleženju sporočil elektronske pošte in uporabe podatkov v informacijskem in telekomunikacijskem sistemu policije (ITSP), kot se imenuje dokument, je minister za notranje zadeve Rado Bohinc podpisal že julija. Gre za poseben pravilnik, ki omogoča snemanje pogovorov na policijskih radijskih frekvencah, preverjanje izmenjave elektronski sporočil zaposlenih v policiji in natančneje opredeljuje snemanje pogovorov na klicni številki 113. V pravilniku najbolj izstopa pooblastilo generalnega direktorja, na podlagi katerega lahko ta snemanje pogovorov odredi tudi na internih policijskih telefonskih številkah.

Pri pravilniku, ki ureja zelo občutljivo področje človekovih pravic, je sporna že sama podlaga. Dr. Katja G. Šugman s pravne fakultete ugotavlja: "Najprej se postavlja vprašanje, ali obstaja za tako ravnanje zakonska podlaga, ki jo zahteva ustava. Omejevanje ustavne pravice naj bi bilo mogoče določiti samo z zakonom. Člen 99 zakona o upravi daje le splošno pooblastilo, da lahko ministri za izvrševanje zakonov izdajajo pravilnike, vendar tako splošno pooblastilo ne more biti podlaga za pravilnik, ki omejuje ustavne pravice."

Zakoni, na katere se sklicujejo pri policiji, o tem sploh ne govorijo. Štirinajsti člen zakona o varstvu osebnih podatkov govori samo o postopkih in potekih in ne o pooblastilih, 128. člen zakona o telekomunikacijah natančno določa način, kako se snema in prisluškuje. Določeno je, da mora biti tisti, ki telefonira, obveščen, da je sneman. Na podlagi zakonov, ki jih navajajo pri policiji, pa bi teoretično lahko vsa ministrstva odredila prisluškovanje svojim delavcem. Največji strokovnjak za to problematiko naj bi bil Marjan Antončič z ministrstva za notranje zadeve, ki naj bi bil pravilnike tudi pripravljal. Sam zakone, ki opredeljujejo tovrstno prisluškovalno dejavnost, vidi povsem drugače: "Rešitve, zajete v obravnavanem pravilniku, pomenijo praktično izvedbo določb zakonov, citiranih v preambuli pravilnika. Pravilnik tako le enovito in sistematično povzema vse postopke in oblike snemanj oziroma beleženj, jih dela popolnoma pregledne in nadzorljive, pristojnim organom in prizadetim posameznikom pa v vsakem trenutku omogoča preveritev zakonitosti izvajanja snemanj komunikacij oziroma beleženj sporočil ali dostopov do podatkov."

Sporna pa ni samo zakonska podlaga pravilnika, še spornejša je vsebina. In to ne snemanje klicev na telefonsko številko 113 in snemanje govornih komunikacij v radijskih omrežjih ITSP, problematično je pregledovanje elektronske pošte, ki ga uveljavlja pravilnik. "Po analogiji nedvomno gre za občila, ki jih navaja 37. člen ustave (zaradi očitne analogije z navadno pošto). Vprašanje torej je, ali je delodajalec iz kakršnega koli razloga upravičen beležiti in nadzirati taka sporočila oziroma ali je njegov interes tak, da odtehta omejevanje omenjene ustavne pravice," ugotavlja Šugmanova. Konkretni pravilnik je glede elektronske pošte dokaj nejasen. Predvsem je težka dikcija "vsa sporočila svoje elektronske pošte", ki jo uporablja pravilnik. Iz drugih določb je sklepati, da gre pri pošti, ki ji bodo prisluhnili, za elektronsko pošto med samimi policisti, hkrati pa tudi za pošto, pri kateri je samo ena od udeleženih strani policist.

"Če gre za takšno situacijo, se s pravilnikom posega tudi v pravico do zasebnosti tretjih oseb, torej oseb, ki niso policisti. Pri takem ravnanju opravičilo, da gre za službeni čas in službene zadeve enega od udeleženih, ne more odtehtati nedvomnega posega v zasebnost tretjih oseb. Za tak poseg bi morali nedvomno obstajati vsi pogoji, navedeni v ustavi (sodna odločba, določen čas ...)," trdi Šugmanova in dodaja, da tretja oseba preprosto nima druge možnosti, kot da se podredi takšnemu režimu, če hoče prek elektronske pošte priti v stik s policijo. "Ni jasno, ali se taka elektronska pošta odpira; to bi nedvomno pomenilo poseg v zasebnost in kršenje tajnosti pošiljk. Pravilnik je na tem mestu dokaj nejasen, določa samo, da se poleg drugega zapišeta naslov sporočila in vsebina sporočila. Razlikovanje med tema dvema pojmoma bi kazalo na možnost, da se pošta tudi odpira, kako bi poleg naslova sporočila sicer izvedeli za vsebino? Če je tako, bi tehtanje najverjetneje pokazalo, da ni sorazmernosti med jakostjo posega in namenom te kršitve," razlaga Šugmanova in poudarja še neenakopraven položaj policistov in tistih, ki jih policija preganja: "Še za nadzor nad pošto osebe, za katero obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je storila enega od hujših kaznivih dejanj, mora obstajati sodna odredba (150. člen ZKP)! Še posebej je takšna ureditev sporna, ker to velja po samem pravilniku kar za vsa sporočila. Če bi bila takšna ureditev še sprejemljiva pod posebnimi pogoji v konkretnih primerih (sum, da gre za zlorabo, kaznivo dejanje), tega ne moremo trditi za tako splošno pooblastilo."

Najspornejši naj bi bil 17. člen, ki dopušča, da je zaradi ugotavljanja zakonitosti in strokovnosti opravljenih nalog policije treba preverjati postopke in ukrepe, ki jih je pri izvrševanju posamezne naloge izpeljala policija, tako da se lahko snemajo oziroma beležijo še druge komunikacije ali sporočila v ITSP. To pisno odredi generalni direktor policije ali oseba, ki jo ta pooblasti. Pod določbo preverjanje zakonitosti in strokovnosti se lahko stlači marsikaj, še zlasti, ko se govori o preverjanju za nazaj. Zakonitost in strokovnost sta presplošni določbi za tak poseg v človekove pravice. Šugmanova tudi v tem spornem členu vidi kar nekaj pomanjkljivosti: "Snemanje komunikacij in beleženje sporočil, ki jih lahko na podlagi 17. člena pravilnika odredi generalni direktor policije (GDP), pomeni nekakšno posebno ureditev, saj je drugačen način odreditve (s pisno odredbo ga odredi GDP), hkrati pa je namen omejevanja pravic nekoliko konkretneje in strožje določen. Gre za analogijo z ureditvijo t. i. posebnih operativnih metod in sredstev iz zakona o kazenskem postopku ali policijskih metod in sredstev iz zakona o policiji. Vendar zakonska ureditev obeh omenjenih posegov določa predhodno verjetnost, da je oseba, zoper katero se nadzor izvaja, prekršila zakon. Tukaj tega pogoja ni."

Že spet je res, da gre za spremljanje "zgolj" interne komunikacije, za katero se predvideva, da naj bi bila službena. Čeprav gre glede na jakost posega v pravice posameznikov ponovno za neuravnoteženo ureditev, katere namen takšnih posegov ne odtehta. Najmanj, kar bi lahko zahtevali, bi bilo soglasje osebe ali oseb, zoper katere se tak ukrep odredi. Pri najspornejšem, 17. členu se ponovno postavlja še globalnejše vprašanje, ali obstaja za takšen nadzor zakonska podlaga, kot jo zahteva ustava. Noben zakon ne daje natančnejše podlage za izvajanje omejitev pravice do tajnosti komunikacije. Tako niso izpolnjeni ustavni pogoji: za tak poseg ni niti sodne odločbe niti ni v skladu z namenom, ki ga določa ustava. Poleg tega se taka odredba v nedogled podaljšuje za šest mesecev. Pri tem se postavlja tudi splošno vprašanje, ali se lahko s pravilnikom posega v ustavno pravico.

Zanimivo je še, da je bil pravilnik, ki zadeva tudi vse prebivalce Slovenije, ki komunicirajo s policijo, objavljen le v internih glasilih policije. "Služba Vlade RS za zakonodajo je menila, da objava v Uradnem listu ni potrebna, ker je pravilnik interni akt in ne predpis," je povedal Antončič in dodal, da mora policija snemanje komunikacij ITSP ter beleženje izmenjave sporočil v obliki elektronske pošte in dostopov do policijskih podatkov uskladiti z določbami tega pravilnika najkasneje do prvega novembra 2001. Nekateri policijski viri trdijo, da se določila iz spornega pravilnik že izvajajo, čeprav Zdravko Melanšek, sekretar Policijskega sindikata Slovenije, pravi, da o tem nima podatkov. Sindikat se je zoper pravilnik pritožil: "Dali smo pripombe ministrstvu, naj ponovno prouči pravilnik. Zmotilo nas je, da se ne ve za pravi namen tega pravilnika, premalo je določeno, kdo je dolžan zagotoviti, da se obvešča o snemanju, in menimo, da pravilnik govori tudi o hujši disciplinski kršitvi, čeprav je tak akt ne more določati." Ministrstvo za notranje zadeve je očitke zavrnilo: "Pravilnik ne uvaja novih postopkov snemanja komunikacij oziroma beleženja sporočil elektronske pošte in uporabe podatkov informacijskega sistema policije." Sindikalisti pa obljubljajo: "Zadeva je za nas še nerešena, saj se moramo z vodstvom še sestati. Če ne bo odziva, bomo lahko ta akt izpodbijali po pravni poti."