Drnovšek ostaja, Bavčar odhaja

"Odločil sem se, da dokler se dobro počutim in normalno funkcioniram, to delo opravljam še naprej," je prejšnji torek na Brdu pri Kranju povedal dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade in predsednik LDS. Ko je govoril o "tem delu", je mislil na delo predsednika vlade in predsednika LDS. Novica, da bo Drnovšek ponovno kandidiral za predsednika LDS, je v javnost pripotovala 65 dni zatem, ko je v intervjuju za Delovo Sobotno prilogo izjavil: "Razmišljam, da bi sedanji mandat predsednika vlade zaokrožil do pomladi naslednjega leta in takrat pripravil normalen, usklajen prehod." Drnovšek je tedaj napovedal, da je njegova kandidatura za predsednika republike "zelo mogoča".

Ker se je zdelo, da Drnovšek nima navade javno razglašati, kaj intimno razmišlja, smo oktobrsko "razmišljanje" razumeli kot jasno napoved. Takole se je dozdevalo: če Drnovške reče, da nekaj razmišlja, naj bi to v resnici pomenilo, da se je že dokončno odločil. Če se je dokončno odločil, da sestopi z vladne funkcije in kandidira za predsedniško, naj bi to hkrati pomenilo, da sestopa tudi s funkcije predsednik stranke. Nekako se namreč ne spodobi, da bi predsednik države v popoldanskem času opravljal še strankarsko funkcijo. Ker je LDS že pred časom napovedala, da se bo januarja 2002 pripetil kongres stranke, se je zastavljalo naslednje logično vprašanje: kdo bo Drnovškov naslednik? Bo bodoči predsednik stranke hkrati tudi predsednik vlade? Bo, denimo, aktualni podpredsednik LDS Tone Rop postal predsednik vlade, drugi podpredsednik Igor Bavčar pa predsednik vlade? Krogi, ki so blizu vodstvu LDS, ocenjujejo, da je bilo javnih ugibanj o nasledniku bistveno več kot diskretnih internih analiz, kdo bi bil najbolj primeren Drnovškov naslednik. Isti viri ocenjujejo, da je bilo tudi število kuloarskih dogodkov, na katerih bi interni LDS-ovski lobiji in gremiji razglabljali o bodočem predsedniku, bolj skromno. Na prvi pogled se morda zdi, da v največji stranki pač ni ultra-ambicioznih posameznikov, ki bi se grebli za predsedniško funkcijo. Ta vtis je napačen. Bolj verjetno se zdi, da so potencialni Drnovškovi nasledniki čakali in taktizirali. Kljub temu, da se znotraj strankinega drobovja ni dogajalo nič dramatičnega, je napetost in negotovost v LDS naraščala. Ugibanj pa je konec. Natančneje: ugibanja so prestavljena v poletne mesece leta 2002. S tem, ko je Drnovšek pristal na novo kandidaturo za predsednika LDS, je hkrati preklical tudi napoved, da sestopa z vladne funkcije. Natančneje: oktobrsko izjavo, da "razmišlja" o opustitvi vladne funkcije, je postavil v nov kontekst. Sporočil je, da moramo njegovo oktobrsko izjavo brati dobesedno. Če je rekel, da "razmišlja" o odhodu z vladne funkcije, to pomeni zgolj to, da je oktobra o tem res razmišljal. Presenečenje je torej predvsem to, da je bil oktobra svoja intimna razmišljanja pripravljen deliti z javnostjo.

V dneh, ko je Drnovšek javno sporočil, da bo januarja 2002 ponovno kandidiral za predsednika stranke, pa je v javnost prišla še ena novica, ki vsak deloma pomaga pri iskanju odgovarja na vprašanje, kdo bo v nedoločeni prihodnosti Drnovškov naslednik. Igor Bavčar, podpredsednik LDS in minister za evropske zadeve, je namreč potrdil namige, da bo prihodnje leto prevzel vodenje koprske naftne družbe Istrabenz. Bavčar, ki v politiki deluje že dve desetletji in je profesionalno politično službo opustil le med letoma 1988 in 1990, ko se je ukvarjal z založništvom in vodenjem odbora za varstvo človekovih pravic, je v teh dveh desetletjih uradoval kot profesionalni ZSMS-jevec, strokovni sodelavec socialistične zveze, kot član Slovenske demokratične zveze je leta 1990 postal notranji minister, leta 1992 je prevzel vodenje Demokratske stranke in sedel v poslanske klopi, od leta 1994 je podpredsednik LDS, od leta 1997 pa s krajšim presledkom minister za evropske zadeve.

Bavčar je z Istrabenzom tesno povezan že vsaj eno petletko, njegov najtesnejši sodelavec Gorazd Čuk, sicer nekdanji glavni tajnik Demokratske stranke, pa je zadnja leta tudi predsednik nadzornega sveta Istrabenza.

Še preden bo Bavčar poleti prihodnje leto prestopil prag Istrabenza, se bo poslovil od vseh političnih funkcij. Tik pred koncem pogajanj z Evropsko unijo bo torej predsednik vlade moral najti šefa službe za evropske zadeve. Logično bi se zdelo, da bo vodenje evropskih zadev prevzel dr. Janez Potočnik, ministrski svetnik in glavni pogajalec z EU. Na naše vprašanje, zakaj Bavčar zapušča ladjo še pred pristankom, je ta odgovoril, da je ladja že v pristanišču, za valobranom. Res pa je, da še ni privezana. Sredi prejšnjega tedna je Slovenija končala petindvajseto pogajalsko rundo z Evropsko unijo, čaka pa jo še par poglavij, med drugim naporna debata o kmetijstvu, regionalni politiki in proračunu.

Bavčar torej gre, Drnovšek pa do nadaljnjega ostaja. Do kdaj? Jeseni 2002 so predsedniške volitve. Po odločitvi, da Drnovšek ostane v vladi, ni jasno, ali še ima predsedniške ambicije. Izjavo, da se še ni odločil, je torej treba razumeti dobesedno. Obstajata dve možnosti. Možno se zdi, da jeseni sploh ne bo kandidiral. Posledica te odločitve bi bila, da do nadaljnjega vodi vlado in LDS. Če pa bi Drnovšek poleti prihodnje leto oznanil, da bo kandidiral, bi LDS in vlada morali poiskati novega predsednika. Ko je Igor Bavčar sporočil, da pristaja na kandidaturo za predsednika uprave Istrabenza, je hkrati sporočil tudi, da ni potencialni kandidat niti za predsednika vlade niti za predsednika stranke. Ali ostane torej zgolj še Tone Rop? Rop je pet let mlajši od Bavčarja in deset let mlajši od Drnovška. Čez nekaj dni bo dopolnil 41 let. Ropov stil je bistveno drugačen od Drnovškovega. Drnovšek že nekaj let vzbuja vtis, da v politiki ostaja zgolj zato, ker ga drugi rotijo, naj ne odide. Pred volitvami leta 2000 se je zdelo, da nima nobene osebne želje, da bi ponovno kandidiral. Zdi se, da volilno telo držo, ko izgleda, da je treba nekoga prositi, naj prevzame funkcijo služabnika ljudstva, ceni. Tone Rop je, tako se zdi, iz drugačnega testa. Predvsem vzbuja vtis, da je zelo ambiciozen. Drnovšek med javnimi nastopi nikoli ni deloval pretirano samozavestno. Rop pa med javnimi nastopi še ni pokazal dvoma glede lastnih potez. V tej drži pa lahko občinstvo hitro prepozna poteze prepirljivosti.