Najstarejša obrt v parlamentu

Pred dobrima dvema tednoma je skupina poslancev s prvopodpisanim Romanom Jakičem parlamentu predlagala spremembo zakona o prekrških zoper javni red in mir. Po pričakovanju naj bi se razprava v državnem zboru začela takoj po novem letu, do poletnih počitnic pa bi prostitucijo lahko zakonsko na novo uredili. Predvsem naj bi ženskam, zaposlenim v spolni industriji, vrnili dostojanstvo.

O legalizaciji prostitucije se je začelo razpravljati v začetku devetdesetih let, ko so se s tem ukvarjali v podmladku SDS. Takratni predsednik podmladka socialdemokratske stranke Andrej Žorž o njihovem neuspehu pravi: "Pojavil se je odpor večine javnosti. Takrat razmere še niso bile zrele." Zato pa smo prvo delovno besedilo dobili leta 1993. Pripravil ga je takratni zdravstveni minister Božidar Voljč skupaj s poslanskima skupinama LDS in zelenih. Že čez tri leta je poslanec dr. Janko Predan pripravil konkretnejšo podlago za oblikovanje zakona o legalizaciji prostitucije, vendar je ni predstavil v državnem zboru. Šele lani se je ustanovila medresorska izvedenska skupina vlade za oblikovanje zakona o prostituciji, katere pobudnika sta bila eldeesovca Roman Jakič in Aleksander Merlo. Menila sta, da bi bilo najbolje, če bi se v njej znašli predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ministrstva za notranje zadeve, ministrstva za pravosodje, ministrstva za zdravstvo in urada za žensko politiko. Vendar za zdaj z izvedenci ni nič. Nova vlada mora imenovati nove izvedence. Po mnenju glavnega predlagatelja Romana Jakiča je škandalozno, da se nihče noče izpostavljati. "Zato je bil tudi sam akt vložitve predloga zakona nekakšen revolt, ker smo predolgo čakali," pravi poslanec. Čas pa je dozorel šele sedaj, ko sta prostitucijo zakonsko uredili dve pomembni evropski državi, Nizozemska in Nemčija.

Dekriminalizacija ljudi, predvsem žensk, zaposlenih v seksualni industriji, po mnenju predlagatelja ne pomeni popolne legalizacije prostitucije in z njo povezanega kriminala. Spremenilo naj bi se le nekaj členov zakona. Prostitucija sama je v registru poklicev ministrstva za delo, družino in socialne zadeve klasificirana kot poklic že nekaj let, torej gre pri spremembi le za državljanke in državljane, katerih pravice so kratene. Do sedaj se je prostitucija obravnavala kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje. Po novem predlagatelji želijo črtati peto točko 10. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir, ki nalaga prostitutkam in tistim, ki jih podpirajo, do dva meseca zapora. Še potrebnejša je sprememba šeste točke istega člena, ki govori o dejanjih spolne nemorale. Prvopodpisani začudeno ugotavlja: "Sama definicija spolne nemorale je prešibka ali je sploh ni, to pomeni, da je protiustavna. Zakonodajalec naj bi sprejemal le jasne zakone. Spolna nemorala je preširok pojem. Lahko se nanaša na oblike spolnosti, ki so za koga nemoralne; od analne in oralne spolnosti do, seveda, spolne usmeritve." Odjemalci storitev oziroma klienti pa so bili že doslej "nedolžni", čeprav je vsem jasno, da je prostitucije le toliko, kolikor je povpraševanja.

Sprememba zakona ni prišla iznenada. Lani je policija zaradi prostitucije ovadila le 37 nočnih dam, zaradi nemorale pa se nihče ni zagovarjal pred sodnikom za prekrške. A uradni policijski zaznamki govorijo kar o 1400 prodajalkah ljubezni v Sloveniji. Odstotek privedenih je torej zanemarljiv. Sploh, če računamo, da so neuradni podatki o številu spolnih delavk vsaj nekajkrat višji. Prodajanje telesa se torej niti do tega trenutka ni preganjalo prestrogo. Poleg 1400 Slovenk, zaposlenih v seksualni industriji, naj bi bilo pri nas tudi okoli 500 tujih artistk, moških prostitutov pa ni še nihče preštel. Po policijskih opažanjih naj bi se pri nas s prostitucijo zaslužilo kar 19 milijonov nemških mark na leto. Podatki za EU so še zgovornejši, saj naj bi po grobih ocenah letni zaslužek znašal 12 milijard dolarjev.

Sistem prepovedi se je torej izkazal za neučinkovitega. "Dekriminalizacija pomeni priznavanje državljanskih pravic prostitutkam, da lahko same izbirajo, ali se bodo ukvarjale s prostitucijo." Dekriminalizacija tudi ne pomeni, da bodo državico preplavili bordeli, saj bi delovanje teh moral urejati kakšen drug zakon. "Za zdaj gre le za temeljne delavske in socialne pravice, za dekriminalizacijo ljudi." Liberalnejši odnos je tudi v skladu z odločitvijo evropskega sodišča v Luksemburgu, ki je smer nakazalo s svojo nedavno odločitvijo. "Razsodba zadeva tudi Slovenijo, ker govori, da je prostitucija kot gospodarska dejavnost enakopravna z vsemi dejavnostmi v državah članicah Evrope in pridruženih članicah, med katere spada tudi Slovenija." Predvsem pa poslanec Jakič poudarja, da je govor o novi vrsti prostitucije. To je večinoma mobiprostitucija, ki je prostovoljna. "To so samostojne podjetnice, ki jih je treba zaščititi." Že sedaj si lahko same plačujejo zdravstveno, socialno in invalidsko zavarovanje. Sprejetje spremenjenega zakona bi razbremenilo tudi policiste, tako da bi se ti lahko ukvarjali z resnejšimi težavami. Prav tako bi se lahko pretepena prostitutka obrnila na policijo, saj ji ne bi več grozila kazenska sankcija, ker se je vdajala svojemu poklicu. "Sedaj je trikrat kaznovana: je pretepena, ni dobila denarja, pa še strah jo je. Dekriminalizacija torej pomeni tudi, da gre lahko na policijo in prijavi storilca, če pa bi prišli do nemškega modela pogodbenega razmerja, bi bil denar izterljiv na sodišču." S poslancem, ki zagovarja temeljne človekove pravice, pa se popolnoma ne strinjajo niti same akterke. Čeprav predlaganih sprememb ne poznajo v celoti, jim gre v nos plačevanje davkov in drugih obveznosti, saj bi to zanje pomenilo, da bo dobiček občutno manjši.