Ein Volk, ein Fuehrer, eine Sprache

Razsodba avstrijskega ustavnega sodišča o obveznosti Avstrije, da tudi v tistih krajih, kjer je več kot 10 odstotkov prebivalstva slovenske narodnosti, postavi dvojezične krajevne napise (sedanji avstrijski zakon o manjšinah iz leta 1976 predvideva 25-odstotni prag), je med avstrijskimi desničarji doživela pričakovan odziv. Že oktobra letos smo s tradicionalne proslave ob dnevu koroškega plebiscita (ta je potekal pred 81 leti) poročali, da je Haider zaostril besednjak v zvezi s tem vprašanjem. 'Razprave o dvojezičnih napisih si ne bomo več pustili vsiliti! Nočemo vrnitve v konfliktni čas sedemdesetih let! Enkrat je že treba narediti konec zadevam, o katerih drugod v Evropi niti ne razpravljajo!" je takrat pred navdušenim občinstvom dejal Jorg Haider, že njegovi predhodniki pa so ostro napadali “vsiljivce z juga', ki so želeli Korošcem vzeti njihovo kulturo.

Nižji prag

Da vsaj v avstrijskem pravosodju načela pravne države jemljejo nekoliko resneje, se je pokazalo, ko je na pobudo Rudija Vouka avstrijsko ustavno sodišče razsojalo o pritožbi v zvezi s topografskimi oznakami. Pri razsodbi se je oprlo neposredno na 7. člen avstrijske državne pogodbe in mednarodno prakso. Avstrijska državna pogodba določa, da je treba v krajih z mešanim slovensko-nemškim prebivalstvom postaviti dvojezične napise. Zakon iz leta 1976 je to določilo enostransko zožil in določil razmeroma visok, 25-odstotni prag za postavitev dvojezičnih napisov in uresničevanje drugih manjšinskih pravic. Ustavno sodišče meni, da je to določilo neustavno. Razsodilo je, da je na podlagi mednarodne prakse mogoče ugotoviti, da se za merilo zagotovitve manjšinskih pravic uveljavlja kot “relevanten odstotek” številčni prag od 5 do 25 odstotkov, izjemoma pa “30 odstotkov manjšinskega prebivalstva” na ozemlju večine. Pri tem sodišče ugotavlja, da 'a podlagi tolmačenja državne pogodbe odstotek v višjem delu omenjenega številčnega razpona ne pride v poštev'. Sodišče je hkrati odločilo, da je ureditev, po kateri posamezna občinska skupnost, na primer skupnost 'St. Kanzian', nima dvojezičnih napisov, 'protiustavna'. Sodišče ugotavlja, da je imela ta skupnost na podlagi ugotovitev več popisov prebivalstva v dolgem časovnem obdobju delež manjšine višji od 10 odstotkov in bi zato morala spadati med kraje z mešanim prebivalstvom. To naj bi veljalo tudi za Velikovec, vendar temu sodišče ni naložilo obveznosti, da z dvojezičnimi napisi opremi vse prometne oznake.

Haider je v odzivu na odločbo avstrijskega ustavnega sodišča dejal, da je odločitev sodišča 'prezgodnja pustna šala', in se nato najprej znesel nad predsednikom sodišča Ludwigom Adamovichem. Temu je poočital, da se je o vprašanju dvojezičnih napisov pogovarjal in dogovoril s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom; to naj bi dokazoval neki citat iz slovenskega manjšinskega tiska. Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča je trditev zanikal. Še preden se je polegel prah zaradi odločbe ustavnega sodišča, je Haider postregel že z drugim šokantnim predlogom; od slovenske manjšine na Koroškem je zahteval, da se odreče uresničitvi te odločbe. V dnevniku Die Presse je zahteval celo “popolno odstranitev dvojezičnih napisov”. Haider je prepričan, da je slovenska manjšina na Koroškem “številčno tako slabotna”, da bi bilo po sedaj veljavnih zakonih treba v prihodnosti še zmanjšati število slovenskih napisov. Kot drugo možnost omenja to, da vsaka občinska skupnost sama glasuje, ali si želi dvojezičnih napisov v svojem okolišu ali ne. Očitek, da se s tem krši načelo, po katerem večina ne more odločati o pravicah manjšine, Haider zavrača in trdi, da Avstrijci ne živijo v sodniški državi, ”pač pa v demokraciji in da je zato mogoče glasovati o čemerkoli”, tudi o uvedbi ali odpravi smrtne kazni. Koroška pa po njegovem ne sme dopustiti, da bi se na ”prikrit način” ustvarilo “slovensko državno ozemlje na Koroškem”. Zaradi odkritih napovedi nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča in trditve, da na Koroškem pod Haiderjevo vladavino ne bo postavljen niti en nov topografski napis, so predstavniki slovenske manjšine že napovedali vložitev obtožnic proti deželnemu glavarju, saj naj bi bil Jorg Haider s svojimi odločitvami 'rušil ustavno ureditev Avstrije' in s tem kršil 246. člen avstrijskega kazenskega zakonika.

Kritike Haiderjeve odločitve so izrekli predstavniki socialistov in zelenih, ker pa je sočasno napovedal še “tajno” preštevanje manjšine, so ga z urada za ljudsko štetje opomnili na nesprejemljivost takšnih metod. Po mnenju predstavnikov urada za ljudsko štetje ni mogoče govoriti o dramatičnem zmanjšanju slovenskega prebivalstva, ker bodo prvi podatki o uporabi občevalnega jezika znani šele proti koncu prvega četrtletja prihodnjega leta, torej do sredine leta 2002. Tudi odziv avstrijskega kanclerja Wolfganga Schuessla je bil predvidljivo spravljiv: napovedal je rešitev težav na posebni “konsenzni konferenci” spomladi leta 2002, ko bodo znani izidi popisa prebivalstva.

Pravice po štetju

Težava je le v tem, da ni povsem jasno, ali bo Schuessel v tistem trenutku še v sedlu, saj mu Haider že nevarno maje barko in bo svojo protievropsko in protislovensko kampanjo še zaostril pred prihajajočimi volitvami.

Odločitev avstrijskega ustavnega sodišča je seveda velik uspeh slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, vendar je prav zaradi očitne smeri Haiderjeve politike treba opozoriti še na negativne plati te manjšinske zmage. Že iz obrazložitve ustavnega sodišča je jasno, da je položaj slovenske manjšine tudi v najnovejši razsodbi vezan na štetje pripadnikov manjšine. Sodba je ugodna, ker je odpravila visok “manjšinski” prag, vendar je sočasno slaba, saj je dejansko odpravila absolutno zaščito, ki jo daje avstrijska državna pogodba. Če bo Slovencev na Koroškem manj - in ker se asimilacija in preseljevanje v večja industrijska središča nadaljujeta -, bo kljub znižanju praga manjšinske zaščite v prihodnje na Koroškem dejansko ostalo manj od tistih komaj 93 oznak krajev, kolikor jih stoji danes. V nasprotju s tem Slovenija kulturne pravice, vsaj avtohtonim manjšinam in tudi pripadnikom nemške narodnosti, zagotavlja ne glede na število. Druga verjetna posledica odločitve ustavnega sodišča bo dolgotrajen spopad med dvema vejama oblasti v Avstriji. Tako bo država formalno sicer sprejela ugodne sodne odločitve in morda celo spremenila zakone, vendar teh zakonov potem še dolgo nihče ne bo izvajal. To pa ne bi bilo ugodno, še posebej če bi slovenska zunanja politika medtem izpolnila več obljub, ki so bile v upanju na ureditev manjšinskega vprašanja na Koroškem dane Avstriji.