Pat pozicija

Se v Sloveniji formira gospodarski Band Aid, ki bo pomagal Pivovarni Laško v boju z mnogo močnejšim Interbrewom? Kdo je Bob Geldof (pevec Boomtown Rats, ki je 13. julija 1985 na londonskem Wembleyju organiziral koncert za pomoč lačnim v Afriki, o. p.) slovenskih direktorjev? Nekatera najbolj ugledna slovenska podjetja naj bi s tem namenom odkupovala delnice Uniona po višji ceni, kot jo je ponudil Interbrew. Njegova zadnja ponudba je bila 90.000 tolarjev. Nekaj se je očitno zgodilo, saj je Interbrewu oziroma pooblaščeni borznoposredniški hiši Publikum v prvih dveh dnevnih odkupovanja delnic po 90.000 tolarjev uspelo odkupiti le nekaj več kot 0,7 odstotka delnic. Veliko uspešnejša je bila borznoposredniška hiša Cogito, ki je delnice odkupovala za neimenovana slovenska podjetja, saj je le po neznatno višji ceni odkupila več kot dva odstotka delnic. Naj spomnimo, da je bil ravno Cogito tisti, ki je lani maja prvi začel odkupovati delnice Uniona. Na strani Pivovarne Laško naj bi bilo tako že 54 odstotkov delnic Uniona - Pivovarna Laško z nekaj več kot 24 odstotki, preostanek pa imajo njihovi domnevni zavezniki: Gorenje, borznoposredniška hiša Cogito, pid Infond Zlat, Nepremičnine Maribor, Zadružna banka in neimenovani iz "Band Aida". Kdo je torej Bob Geldof? Najlažje bi to vlogo pripisali Gorenjevemu Jožetu Staniču. Gorenje je namreč kot zaveznik Laščanov od Radenske (slednja je v večinski lasti Pivovarne Laško) odkupilo skoraj 6,5 odstotka delnic Uniona. Jože Stanič je najbolj primeren za vlogo Boba Geldofa tudi zaradi lokalpatriotizma, ki se zagotovo skriva v njem. Stanič je Laščan, pred desetletji je bil celo direktor Pivovarne Laško. In če pije pivo, skoraj zagotovo pije Zlatoroga. Nekateri delničarji Gorenja ali natančneje borznoposredniška hiša Medvešček & Pušnik ga je v javnem pismu pozivala, naj proda delnice Uniona sedaj, ko jim narasla cena, in tako zagotovi izplačilo dividend Gorenja v letu 2002. Stanič pa je javno obelodanil, da so kupljene delnice dolgoročna naložba Gorenja.

Stanič se ni prvič znašel v vlogi rešilne bilke. V času Bajukove vlade je od Kapitalske družbe (KAD) odkupil sveženj delnic Dela in s tem zmanjšal vpliv vlade na oblastniško strukturo v "črni vdovi". Ta sveženj delnic je bil pozneje tudi predmet izsiljevanja Ministra za gospodarstvo Jožeta Zagožna. Ta je ob požaru v Gorenjevi galvani pogojeval državno pomoč z vračilom Delovih delnic.

Pomoč nekaterih slovenskih podjetij Laškemu pomeni nekakšen tihi upor gospodarstvenikov proti vladi, ki si je prizadevala, da bi bil prevzem Uniona vsaj na videz po pravilih. Tu je prevzem Uniona vzbudil pozornost EU. Interbrew in Laško bi tako morala Union prevzeti s prevzemno ponudbo. Laško, ki bi ga prevzemna ponudba finančno dotolkla, se tej skuša izogniti na prefinjen način. Direktor Laškega Tone Turnšek pa je dokazal, da je veliko večji strateg od Unionovega direktorja Mitje Lavriča. Ta si je za prevzem Uniona s strani Interbrewa prizadeval predvsem zaradi obljube, da po prevzemu ne bodo zamenjali uprave Uniona. Toda v primeru zmage Laškega in njegovih slamnatih partnerjev Lavrič najbrž ne bo več dolgo na čelu ljubljanske pivovarne.

Kako se je v bistvu Tonetu Turnšku uspelo obdržati v boju proti finančno močnejšemu tekmecu? Poleg tega pa mu je uspelo spreti med seboj še člane vodilne vladajoče stranke in celo omajati koalicijo. Pri SLS + SKD so ogorčeni, ker je vlada brez možnosti zagovora razrešila direktorja Slovenske odškodninske družbe (SOD) Antona Končnika, sicer njihovega človeka. Slednji je prodal delnice Uniona v lasti SOD Laškemu. Tu je treba pripomniti, da je Drnovškov kabinet ravnal identično kot Bajukov pri prodaji Delovih delnic. Zaradi samovolje je letel tedanji in sedanji direktor KAD Jože Lenič. Slednji eminentni član LDS se je s svojo ekipo tokrat odločil za prodajo svojih delnic Interbrewu. Tone Turnšek je bil leta 1998 v občinski svet Laškega izvoljen na listi LDS. Je torej vodilna slovenska stranka obrnila hrbet svojemu članu, ki je sicer bolj kot v politiki vpliven v gospodarstvu? Toda zakaj je Turnška SOD sploh podprl? Prvič, zaradi ugodnejše ponudbe Pivovarne Laško. Drugič, ker ima Končnik v sebi malo patriotizma. Poleg tega je bil Turnšek kot predstavnik SOD izvoljen v nadzorni svet Dela. Torej je vsaj malo tudi njihov človek. Končnik je v SOD prišel iz Zavarovalnice Slovenica, enega izmed treh glavnih finančnih stebrov SLS. Eden večjih delničarjev Pivovarne Union in domnevni slamnati partner Laščanov je tudi drugi njihov finančni steber Zadružna banka. Turnšek je poleg Dela tudi v nadzornem svetu banke Celje, kjer je tudi že omenjeni Stanič. Poleg njega so tam še Alojz Jamnik, ki je tudi član nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke, Ivan Ferme in Edvard Oven, direktor Stanovanjskega sklada in eden vplivnejših članov LDS. Pomembno vlogo najbrž igra tudi Gorazd Čuk, član nadzornega sveta Pivovarne Laško. Hkrati je tudi član nadzornega sveta Istrabenza. Slednji se je omenjal tudi med podjetji, ki naj bi začela odkupovati delnice Uniona kot pomoč Pivovarni Laško.

Glavno besedo, kdo bo končni zmagovalec, bo, kot kaže, imelo slovensko sodstvo. Ljubljansko okrožno sodišče je 24. decembra prepovedalo Laškemu razpolaganje z delnicami, ki jih je odkupilo od SOD, dokler ne objavi javne ponudbe za odkup delnic. Laško se je sicer pritožilo, saj bi zamrznitev upravljanja z 12,2 odstotka delnic Uniona pomenilo, da je v prednosti belgijska pivovarna. Minuli teden je Okrožno sodišče zavrnilo tudi pritožbo Laškega zaradi blokade delnic, Laščani pa bodo svojo pravico skušali poiskati na višjem sodišču.