Ogroženi in neogroženi poslanci
Slovenska policija je vse manj uspešna, njeno nasilje in primer Petek pa sta dobila že mednarodne razsežnosti. Vendar je policija neuspešna tudi takrat, ko so žrtve politiki.
Borut Pahor
© Denis Sarkić
Enkrat ukradejo audija Podobniku, drugič Ropu. Enkrat se izgubi za vedno, drugič ga najdejo na parkirišču. Storilcev pa policija ne odkrije, tako kot nikoli ne bo odkrila mafijskih morilcev ali tistih, ki so pretepli novinarja Mira Petka. Pa mislite, da so policisti, kadar gre za poslance, uspešnejši? Ne. Čeprav, ko omenjamo poslance, najpogosteje pomislimo na vse privilegije in visoke dohodke, ki jih imajo. Vendar poslanska služba nosi s seboj tudi veliko odgovornosti in za marsikoga velike nevarnosti. Tako so nekateri poslanci pri opravljanju svojega poslanskega dela pogosto tako ali drugače oškodovani. Najpogosteje gre za kazniva dejanja tatvin in velikih tatvin. Od leta 1996 je bilo oškodovanih kar 36 poslancev in ravno zaradi tega se je komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb odločila zahtevati posebno policijsko poročilo, ki bi pojasnilo, ali je med posameznimi primeri morda kakšna povezava. Pozornost zbujajoči so zlasti primeri, ko so k poslancem vlomili, pa nič odnesli. Kot bi nezaželeni obiskovalci hoteli pustiti le nekakšno sporočilo oziroma opozorilo. Predsednik omenjene komisije Jožef Jerovšek je o naročilu in ugotovitvah povedal: "Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb je od kriminalistične službe zahtevala poročilo o poslancih, ki so bili oškodovanci pri kaznivih dejanjih. Večinsko mnenje članov komisije je, da je izredna gostota vstopov v stanovanja, iz katerih se ni odneslo nič. Zato obstaja možnost, da to nekdo dela organizirano. Še posebej zanimivo je, da je veliko poslancev ravno iz naše komisije. Policija pa meni, da ni šlo za nič organiziranega. Komisija tega poročila še ni obravnavala. Bolj kot ta ugotovitev je komisijo skrbelo, da policija ni imela popolnega seznama, ko smo jo prvič prosili za to." Z ugotovitvami policije je bil seznanjen tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor. "Razpolagam s poročilom o poslancih, ki so bili vpleteni v kazniva dejanja bodisi kot oškodovanci bodisi kot osumljenci, ki ima oznako strogo zaupno. Moram pa reči, da se mi ne zdi, da bi bili poslanci bolj ogroženi od drugih državljanov," je pomirjen šef Združene liste. Tako mnenje potrjuje tudi poročilo njegovega strankarskega kolega in ministra za notranje zadeve Rada Bohinca in Pahorja ni zmotila niti njegova lastna izkušnja: "Tudi sam sem bil v vlogi oškodovanca, ko so mi vlomili v stanovanje. Policija je profesionalno opravila svoje delo, niso pa našli storilca. Nobenega indica ni, da so k meni vlomili zaradi tega, ker sem predsednik državnega zbora. Šlo je za naključje. Odnesli niso nič dragocenega." V zadnjih petih letih so bili poslanci oškodovani s temi kaznivimi dejanji: tatvina, velika tatvina, poškodovanje tuje stvari, zloraba osebnih podatkov, ogrožanje varnosti, kršitev nedotakljivosti stanovanja, žaljiva obdolžitev. O tovrstnih izkušnjah smo govorili tudi z vodjo poslanske skupine naše največje stranke LDS Tonetom Anderličem: "Dvakrat so mi vdrli v avtomobil." O delu policistov pa pravi: "Policisti so se pri pregledu samo nasmejali. Rutinsko so opravili svoje delo. Nobenega pravega odgovora nisem dobil, ali so karkoli odkrili. Pričakoval sem vsaj obvestilo, ali je stvar raziskana. Enkrat sem celo sam spraševal po ugotovitvah preiskave, pa so me hladno odpravili. Menim, da je večinoma le naključje, da so oškodovani poslanci, saj lopovi niso vedeli, s kom imajo opravka. To so pojavi, v katerih so se znašli poslanci, lahko pa se zgodijo večini državljanov." Nepridipravi žrtev ne izbirajo po strankarski pripadnosti. Na seznamu oškodovancev je najti imena poslancev strank na oblasti in poslancev opozicije. Žrtev vloma je bil tudi predsednik poslanske skupine SDS Andrej Vizjak: "Odkar sem poslanec, so mi vlomili v službeno stanovanje v Ljubljani. Vlom je bil v času parlamentarnih počitnic. Takrat so v mojem stopnišču vlomili v nekaj stanovanj. Rop po mojem ni bil povezan z mojo funkcijo, ker niso vedeli, da sem poslanec. Zato tudi menim, da poslanci nismo bolj izpostavljeni od drugih." Tako kot izkušnje drugih poslancev in tudi navadnih državljanov njegova izkušnja s policisti ni preveč pozitivna: "Policisti so prišli in stanovanje zaplombirali. Šele čez mesec dni so me obvestili, ko delavci, ki so obnavljali kopalnico, niso mogli v stanovanje. Policija je samo pogledala in šla. Nikogar niso niti obvestili. Poleg tega menim, da so se primera lotili zelo neprofesionalno. Ko sem zvedel za to, me je kriminalist odpeljal v stanovanje, kjer je snel plombo, da sva lahko vstopila. Začel je delati zapisnik. Ko je prispela strokovna ekipa za odkrivanje dokazov, so naju začeli spraševati, kako sva lahko vstopila, saj sva s tem uničila skoraj vse dokaze. Od takrat nisem dobil nobene informacije, ali so kaj odkrili." Torej policisti tako kot lopovi ne delajo razlik med opozicijo in pozicijo, pri nikomer pač ne odkrijejo nič. Še največ pripomb glede dela policistov ima prvak SNS Zmago Jelinčič: "Nikakor nisem zadovoljen z delom policistov. Pred leti, ko so mi streljali v okno dnevne sobe, je policija le naredila zapisnik, nekateri policisti so se pri tem še norčevali. Potem od njih nisem dobil niti zapisnika. Drugič so mi streljali v balkonsko okno, spet nič. Na vrtu sem našel bombo M57. Spet nič. Najbrž menijo, da zato, ker sem porušil staro hišo, ni treba več delati, vendar sem dokaze shranil. Pri vseh teh zadevah pa gre za politični pritisk. Politični dejavniki so potem dovoljevali, da se kaj odkrije ali skrije."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
