Moj poklic je lahko vojak
Vprašanje hitrosti profesionalizacije vojske in pozabljena demilitarizacija
Ni slabo: dokončna zaposlitev, spodbudna plača, možnost napredovanja, stanovanje, benificirana delovna doba ...
© Denis Sarkić
Kakšne so visokoleteče sanje načrtovalcev nove slovenske vojske, kakšni naj bi bili slovenski vojaki, da bi se generali in ministri zbudili v postelji, mokri in dišeči od mamljivih sanjskih podob? Sanje gredo nekako takole, vojska naj bi bila "učinkovita, majhna in dobro opremljena, takšna, ki bi omogočala zagotavljanje nacionalne obrambe in se vključevala v kolektivno obrambo v okviru Nata", prilagojena naj bi bila "materialnim, kadrovskim in drugim zmogljivostim Slovenije", vojna sestava slovenskih brigad pa naj bi se s sedanjih 47.000 zmanjšala na 26.000 dobro izurjenih mož. Seveda to še ni vse, sanjska vojska naj bi imela drugačno kadrovsko sestavo, v kateri bi bilo manj slabih častnikov in več dobrih vojakov, povečalo naj bi se število pripadnikov sil za posredovanje in, to je seveda najpomembneje, zagotovili na bi "večjo profesionalizacijo". Navedene besede pa ne opisujejo kakšnega sanjskega privida, ampak nekaj bistveno bolj konkretnega. So del splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja slovenske vojske, ki ga je sredi lanskega novembra sprejela vlada, dober teden kasneje pa ga je potrdil državni zbor. Načrtovane spremembe so dobile institucionalno podlago, čeprav, to je vseeno treba zapisati, ne prve. V dobrih desetih letih je slovenski Pentagon pripravil več reform in predlogov vojaških doktrin, a so večinoma končale na smetišču političnih iger. Pa tudi zadnja, verjetno daleč najbolj strokovna in premišljena, je že na samem začetku trčila ob ostre čeri. Ustavilo se je pri hitrosti načrtovane profesionalizacije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
