Miha Štamcar

25. 2. 2002  |  Mladina 8  |  Politika

Usodni svet stranke

Na torkovem svetu naše največje stranke naj bi svetniki, torej politični vrh stranke, izvolili novega predsednika sveta. Gre za funkcijo, ki doslej ni imela velike vloge v stranki, zdaj pa ...

Predsednikova izbira: Gregor Golobič

Predsednikova izbira: Gregor Golobič
© Denis Sarkić

Odločitev o novem predsedniku sveta je za LDS prestižna, predvsem zaradi tega, ker se je predsednik stranke dr. Janez Drnovšek odločil, da se bo dokončno vmešal v igro. Če je na kongresu stranke le tiho podpiral kandidaturo Bogdana Biščaka za generalnega sekretarja stranke in pravzaprav izgubil, ko je bil brez zapletov izvoljen Peter Jamnikar, je zdaj drugače. Na vabilu za torkov svet je pod točko ena - volitve predsednice/predsednika in podpredsednice sveta - mirno in dokaj nenavadno dodal oklepaj, v katerem sta ime bivšega strankinega sekretarja Gregorja Golobiča, ki kandidira za predsednika sveta, in Irme Pavlinič Krebs, za podpredsednico sveta. Brez sprenevedanja torej. Če se bodo strankini politiki odločili drugače, bo Drnovšek ... kaj bo? Bo Drnovšek (spet) zapustil stranko (čeprav ji bo še vedno predsedoval) in vodil politiko samo prek vlade in pozneje, če bo postal predsednik države, zgolj prek predsedstva? To bi bilo najbolj verjetno. Če bi izvolili njegova kandidata, bi bilo drugače, svojo politiko bi verjetno vodil prek sveta. Na odgovor bo treba počakati do torkovega večera, ko se bo pokazalo, ali bo Gregor Golobič, ki kandidature gotovo ne bo zavrnil, sploh imel protikandidata ali protikandidate. Enega ali več strankinih zvezdnikov, ki bodo najprej morali dobiti tretjino glasov sveta za samo kandidaturo in potem glas več kot polovico prisotnih za funkcijo predsednika sveta.

Najverjetnejši Golobičev tekmec je dr. Slavko Gaber, ki je predsednik sveta LDS že bil, potem pa je funkcijo zapustil, ko je odšel z mesta šolskega ministra. Gaber naj bi imel veliko možnosti, vendar se mu do konca (vsaj javno) ni uspelo odločiti, ali bi bil Golobičev nasprotnik ali ne. Poznavalci ugibajo, da se Gaber ne more odločiti zaradi dveh razlogov. Prvič zato, ker ni prepričan, da lahko bitko dobi, in drugič, ker ni povsem zadovoljen s tem, da bi ga podpiral krog ljudi, ki naj bi bil Drnovšku in Golobiču nenaklonjen zaradi povsem drugačnih razlogov kot on. Gabra posli niso nikoli zanimali, z Drnovškom pa naj bi ideološke konflikte poskušala rešiti na skrivnostnem kosilu, ki sta si ga privoščila konec minulega tedna. Zdi se, da sta vatikanski sporazum in volilni sistem, ki ju ločita, le majhni oviri v primerjavi s tem, kar stranko čaka, če bo Drnovšek z Golobičem pogorel na volitvah za predsednika sveta. Kakorkoli že, Gaber naj bi se odločil neposredno pred sejo sveta, zdi pa se, da tisti, ki se ne ogrevajo za Drnovškov predlog, torej za Golobiča, že pripravljajo teren tudi za druge rezervne kandidate. Najpomembnejši naj bi bil Jelko Kacin, bivši obrambni minister, ki velja za Bavčarjevega človeka in bi novo funkcijo z veseljem sprejel, če bi le imel možnosti za izvolitev. Vendar pa pri tistih, ki ocenjujejo Gabra za enakovrednega protikandidata Golobiču, Kacin ne kotira ravno visoko. Kje bo našel čas še za to funkcijo, se sprašujejo. V državnem zboru ima veliko vlogo, samo letos je že bil v Keniji, v Ameriki, na Irskem, aktiven je tudi v slovenskem kolesarstvu, v vaterpolu ... Toda politiki so na življenje v časovni stiski navajeni, s celine na celino, z občine na občino ...

Županja naše največje občine je na kongresu pogorela v tekmi za podpredsednico. Menda so lokalno usmerjeni kongresni delegati s tem dokazali, da prestolnice zares ne marajo. Tudi Vika Potočnik naj bi bila kandidatka, ki bi poskusila premagati Golobiča, če se Gaber za tekmo v torek ne bi odločil. Potočnikova bi sicer težko premagala Golobiča, v dirko pa bi se spustila verjetno samo zato, da bi nadomestila izgubljene točke s kongresa. Kljub vsemu njena kandidatura ni zelo verjetna. Podobno kot ni zelo verjetno, da bi se v boj spustil Jožef Školč, bivši predsednik stranke, bivši predsednik državnega zbora in bivši kulturni minister. Tudi Školč je brez prave funkcije, da pa bi za funkcijo predsednika sveta žrtvoval dokončen razkol med stranko in Janezom Drnovškom, je težko verjeti. Med vsemi možnostmi in izračuni, kaj bi se v torek lahko zgodilo na svetu liberalne demokracije, je še možnost, da si bo nasproti stalo več kandidatov. Šlo naj za trojko Golobič, Gaber, Kacin, in v tem primeru tisti, ki preštevajo člane sveta, dajejo največ možnosti Golobiču. Kacin in Gaber naj bi si glasove med seboj enostavno požirala. Volili naj bi ju isti ljudje. Na samem kongresu se lahko pojavijo tudi manj znana imena in morda celo prosti strelci, vendar takšnim ne obetajo zmage. Po podatkih, ki jih nihče noče javno izreči, so tisti, ki bodo odločali, vezani po eni strani na Janeza Drnovška, Gregorja Golobiča in Toneta Ropa ter po drugi strani na Igorja Bavčarja in Toneta Anderliča. Nekaj jih je neodločenih, med njim je pomemben zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Velika solo zgodba je Gabrova, saj obstaja nemajhna verjetnost, da bo bivši šolnik sam reševal pat pozicijo, v kateri se je stranka našla. Če se bo odločil za kandidaturo, bo pristal v enem, če se ne bo, pa v drugem "taboru", čeprav mu oba, kot kaže, nista preveč simpatična in bi raje ostal zunaj njih.

Kljub temu da se zgodba o svetu LDS sliši tako rekoč alarmantno, pa prihajajo iz nekaterih pisarn tudi za LDS bolj sproščujoči toni. "Gre za boj za nasledstvo, ki ga zapušča Drnovšek, gre za naraven pojav, ki ni ne senzacija, še manj afera," pravijo. Konsolidacija stranke naj bi pomenila miren prehod iz obdobja z Drnovškom v obdobje po Drnovšku. Za ta prehod pa je potreben človek, ki naj bi ga dolgoletni premier vsaj malo cenil in upošteval njegove poglede, da se ne bi dogajale takšne neresnosti, kot so se recimo konec leta 1997 ob razpadu hrvaške HSLS, ko sta se Dražen Budiša in Vlado Gotovac na kongresu prepirala o tem, komu pripadajo ključi pisarne strankarskega predsednika.

In za konec še eno ugibanje: seja sveta LDS, ki je razpisana v roku tridesetih dni po kongresu LDS, bi bila lahko tudi nesklepčna. Če o zadevah vsaj posredno res odločajo tako imenovani lokalci, bi morali resno upoštevati tudi možnost, da 130-članski svet ne bo sklepčen.