Janša proti Romom

Začelo se je v državnem zboru, ko je Janez Janša, ki je sicer izvoljen v volilni enoti IV, okraj 3, Grosuplje, vložil amandma, v katerem je opozoril, da v občini Grosuplje živi premajhno število Romov (besedo "romi" je dvakrat napisal z malo začetnico), zato ta "nehomogena" skupnost ne izpolnjuje pogojev za dodelitev lastnega mandata v občinskem svetu. Kot je sporočila tiskovna predstavnica poslanske skupine SDS Alenka Pavlin, se je Janez Janša odločil za vložitev amandmaja na podlagi "dobrega poznavanja problematike v občini Grosuplje" ter ker v imenu celotne poslanske skupine meni, da je "kriterij številčnosti Romov v tem primeru najprimernejši in učinkovitejši za reševanje problematike Romov". Tudi župan občine Grosuplje Janez Lesjak (LDS) je sporočil, da v "nobenem primeru 180 Romov v občini ne bi smelo avtomatsko imeti predstavnika v občinskem svetu. Kajti v tem vidimo podcenjevanje drugih občanov in kršenje demokratičnih načel". Za Lesjaka bi bila taka ureditev primerna le potem, "ko bi v parlamentu sedel predstavnik Romov".

Urejanje "bivalnih razmer" Romov v občini Grosuplje je bilo, kot piše v amandmaju Janša, že medijsko odmevno. Župan Lesjak, ki je osebno vodil cel projekt preseljevanja (delno prisilnega) Romov leta 1999 (živeli so na zemljišču, ki po postopku denacionalizacije ni bilo več last občine, ampak krajanov), sicer trdi, da je takrat dobil pozitivno mnenje vseh pristojnih institucij, in pravi: "Uredili smo jim vodo in kanalizacijo, čeprav so takrat vse državne organizacije zavrnile našo prošnjo za pomoč." A dogodek ni odmeval samo v slovenskih občilih, temveč tudi v tujini. "Občino je pred leti obiskala predstavnica Romov pri Komisiji za človekove pravice pri Svetu Evrope, ker je menila, da so Romi diskriminirani ravno tam in da je to diskriminacijo izzval sam župan s svojimi dejanji," pravi predsednik Zveze Romov Slovenije Jože Horvat - Muc, ki je prepričan, da bi "ti župani Rome najraje izgnali. To so občine, ki delajo krivico Romom, čeprav so ti tudi državljani Slovenije, izgovarjajo pa se na različne načine". Predsednik Zveze Romov obenem poudarja, da ima občina Murska Sobota, kjer se problematika Romov dejansko rešuje, že romskega predstavnika v občinskem svetu. V nekaterih drugih občinah (Rogašovci, Črnomelj in Kočevje), kjer so opazne spremembe na bolje, pa veliko delajo na tem, da bi svojega predstavnika v občinskem svetu Romi vendarle dobili.

Avtohtona evropska etnična skupnost

Leta 1993 je Svet Evrope jasno opredelil svoj odnos do Romov v priporočilu parlamentarne skupščine Sveta Evrope "Romi v Evropi", ki pravi, da tudi Romi prispevajo h kulturni raznovrstnosti Evrope, in opozarja na razloge, ki so pripeljali do obžalovanja vrednega položaja, v katerem danes živi večina Romov. Tudi v drugih mednarodnih listinah zasledimo, da se Romi omenjajo kot posebej ogrožena etnična skupnost in zaradi svojih posebnosti zahtevajo posebno varstvo. Stalna konferenca lokalnih in regionalnih skupnosti Sveta Evrope je v svoji resoluciji iz leta 1993 tudi pozvala lokalne in regionalne organe, naj sprejmejo potrebne ukrepe za lajšanje vključevanja Romov v lokalno skupnost, naj spodbudijo Rome, da bi tudi sodelovali pri projektih za pospeševanje svoje integracije. Ob koncu leta 1993 je bil v Uradnem listu RS tudi kot posledica tega priporočila objavljen Zakon o lokalni samoupravi, katerega zadnji odstavek 39. člena pravi: "Na območjih, kjer živi avtohtono naseljena romska skupnost, imajo Romi v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika." Ravno tako je 39. člen zavezal občine, ki imajo narodnostno mešana območja (ki so določena z zakonom), kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, da morajo imeti narodne skupnosti v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika.

Ker pa pojem "avtohtono" (v nasprotju z zakonom določenih narodnostno mešanih območij) ni bil nikjer opredeljen in ker tudi območja, kjer naj bi Romi živeli "avtohtono", niso bila posebej strokovno določena, so se na občinski ravni začele pojavljati težave. Tako na lokalnih volitvah leta 1998 član medobčinskega društva ROM Rajko Šajnovič ni mogel kandidirati za predstavnika romske skupnosti v občinski svet mestne občine Novo mesto. Občina Novo mesto (kot tudi druge občine, razen občine Murska Sobota in Rogašovci) do tedaj v statutih ni zagotovila uresničitve zakonske določbe o sodelovanju Romov v občinskih svetih, čeprav je komisija vlade za romska vprašanja občinam predlagala, da to storijo še pred lokalnimi volitvami v letu 1998. Kot razlog za neupoštevanje zakonske obveznosti so občine navajale, da ni jasno, na katerih območjih so Romi avtohtono prebivalstvo, in da zakon ne določa dodatnih pogojev (datuma, kdaj morajo zagotoviti sedež v občinskem svetu) za izpolnitev obveznosti občine. Takrat se je Rajko Šajnovič obrnil na ustavno sodišče, ki je tudi ugotovilo, da je omenjeni 39. člen zakonsko nepopolno urejen - da v njem obstaja pravna praznina. Zato je ustavno sodišče odredilo, da mora zakonodajalec v roku enega leta natančneje določiti merila, na podlagi katerih bodo občine lahko ugotavljale, ali na njihovem območju živi avtohtono naseljena romska skupnost. Posebej pa je bilo poudarjeno, da mora zakonodajalec določiti rok, v katerem bodo občine dolžne izpolniti svojo obveznost. Odredba je bila objavljena v Uradnem listu 19. 4. 2001, iz česar je razvidno, da je zakonodajalcu za odstranjevanje ugotovljene neustavnosti ostalo manj kot 30 dni.

Urad za lokalno samoupravo pri ministrstvu za notranje zadeve, ki se je lotil odstranjevanja "pravne praznine", je na podlagi podatkov, ki jih je posredoval Urad Vlade RS za narodnosti, ter po posvetovanjih z Inštitutom za narodnostna vprašanja določil 20 občin (med katerimi je tudi občina Grosuplje), ki so dolžne zagotoviti pravico v občini naseljene romske skupnosti do enega predstavnika v občinskem svetu do rednih lokalnih volitev v letu 2002. Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora je v sredo, 20. marca, k temu predlogu dal svoje mnenje, kjer opozarja, da je rok, ki je določen za izvršitev pripravljalnih dejanj na občinah, prekratek ter da predlagatelj zakona ni pristopil k neposrednim merilom in postopkom za ugotavljanja avtohtone naseljenosti romskih skupnosti. Upošteval pa je neko merilo mimo zakonskega besedila, zato naj bi bil seznam občin, ki so navedene, vprašljiv. Istega dne je Janez Janša predlagal, da se iz predloga zakona "črta beseda Grosuplje" z obrazložitvijo, da v občini Grosuplje živi približno 60 Romov, ki imajo volilno pravico, to pa pomeni manj kot 0,5 odstotka volilnih upravičencev.

Dvajset obsojenih

Kot je sporočil direktor urada za lokalno samoupravo, so bile občine Beltinci, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Rogašovci, Semič, Šentjernej, Tišina, Trebnje in Turnišče obveščene, da naj do 12. marca posredujejo svoje mnenje glede vprašanja Romov v zakonu o lokalni samoupravi državnemu zboru. "Prejeli smo le eno mnenje - občine Grosuplje," je dejal Roman Lavtar. Vendar se je, ko smo se obrnili na občine "s seznama", izkazalo, da se s predlogom ostro ne strinjajo tudi v občini Beltinci. "Pri nas sicer živi okrog 110 Romov, toda vsi so se opredelili kot Slovenci. V naši občini en svetnik zastopa 480 ljudi. Če bi Romi dobili enega predstavnika, bi bili občani v manjšini," je dejal župan Jožef Kavaš. Tudi za to občino je predsednik Zveze Romov Slovenije izjavil, da se sicer pripravlja načrt za ureditev romskega naselja, toda celotno neromsko prebivalstvo je izrecno proti ureditvi problematike na zemljišču, kjer trenutno bivajo Romi: "Ko se uradni pogovori končajo, se tam glasno sliši, da bi Rome najraje nekam izselili."

Podobno so se na predlog zakona odzvali tudi v občini Črenšovci. Toda tamkajšnji župan Anton Trnar je, poleg maloštevilčnosti Romov (v občini jih je okrog 140), dvom izrazil tudi pri avtohtonost le-teh: "Tukaj so se Romi naselili pred 50 leti, zame ta številka ne izkazuje avtohtonosti." Ob enem predstavniku vsake občine, ki je nasprotovala vključevanju "romskega svetnika" v procesih odločanja na regionalni ravni, je potožil, da so Romi v njihovih občinah izredno neorganizirani, da se med sabo ne razumejo ter da občini predvsem "jemljejo", nič pa ne dajo. Marsikatera občina se do predloga zakona še ni opredelila

Strpni

Ob mnenju Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora so se pojavile tudi drugačna mnenja. Direktor urada za lokalno samoupravo mag. Roman Lavtar (LDS) je v zagovor že pripravljenemu predlogu zakona dejal, da preštevati pripadnike neke manjšine ni kredibilno - da je kriterij za ta primer, ki ga upošteva mednarodna skupnost, tradicionalna poselitev Romov: "Število Romov ne more in ne sme biti absolutni kriterij, po katerem mora občina zagotoviti sedež najmanj enemu svetniku v občinskem svetu." Poleg tega so bila imena občin, kot je zatrdil, vnesena na podlagi podatkov, ki jih je posredoval Urad Vlade RS za narodnosti. Predstavnik Združene liste Miran Potrč pa je za Mladino izjavil: "Če smo izrecno proti temu, da se kriterij preštevanja uporablja pri pravici italijanske in madžarske skupnosti v Sloveniji, če stalno nasprotujemo pritiskom, da je preštevanje kriterij za pravice slovenske manjšine v Avstriji in Italiji, potem izrecno nasprotujemo, da bi se ta kriterij uporabljal pri določanju pravic manjšin v Sloveniji, kar mora veljati tudi za Rome."

Podobno mnenje ima občinska svetnica občine Grosuplje mag. Breda Škrjanec (LDS), ki je na naše vprašanje, ali je v občinskem svetu potreben predstavnik Romov, odgovorila, da bi bil "vsekakor smiseln". "S problematiko Romov so precej manipulirali še posebej v predvolilnih obdobjih. S pojavom enega predstavnika bi bilo te manipulacije veliko manj - bi imeli neko objektivno stališče legitimnega predstavnika Romov." Župan občine Krško, ki je tudi na "seznamu 20" (na občini ocenjujejo, da je Romov v njej od 300 do 350), Franci Bogovič, pa je dejal, da "pravica do sedeža v občinskem svetu pomeni tudi prevzem določenih dolžnosti, odgovornosti Romov v odnosu do občine, kar je seveda pozitivno".

Zanimivo je, da se do Janševega amandmaja ni opredelila poslanska skupina LDS, ker problematike še ni preučila. Toda njihov župan Lesjak je za Janšev amandma.Vsekakor bodo v prihodnjih tridesetih dneh med občinami, Romi, politiki in poznavalci narodnostnih vprašanj potekale vroče debate, še bolj vroče pa bo verjetno jeseni, ko bodo potekale lokalne volitve.