Boj na požiralniku

"V skladu z dogovorom z Agencijo za telekomunikacije in radiodifuzijo R Slovenije in siceršnjim procesom prilagajanja cen telekomunikacijskih storitev bo Telekom Slovenije s prvim dnem prihodnjega meseca znižal cene zakupnin za ATM. Mesečna zakupnina se bo v odvisnosti od zmogljivosti pocenila za deset do petindvajset odstotkov, zakupnina za posamezne hitrosti in razdalje pa od deset do 54 odstotkov," se je glasilo eno izmed sporočil Telekoma minuli teden. Telekom Slovenije postaja do svojih uporabnikov vse bolj prijazen. Konec februarja so pocenili najem zakupljenih vodov, medomrežna povezovanja in dostop do interneta. S tovrstnimi pocenitvami se rad pohvali tudi neuradni skrbnik Telekoma minister Pavel Gantar, saj tovrstne "akcije" potrjujejo upravičenost ministrstva za informacijsko družbo. Visoka cena priključka na ATM-omrežje je namreč prav tisti trn, zaradi katerega so vsi ponudniki interneta, razen Siola, ki je tako ali tako v lasti Telekoma, obupali, da bi ponujali širokopasovni dostop do interneta preko ADSL-ja. Val znižanj cen naj bi seveda pripomogel k večji dostopnosti interneta širokim množicam, Slovenija pa naj bi bila tako ali tako med najcenejšimi državami, kar se tiče ponudbe interneta.

Na eni stran je res, da je ministrstvo za informacijsko družbo neprofitnemu Arnesu dodelilo telefonsko številko 0889, s katero njegovi uporabniki ceneje dostopajo do interneta. Res je tudi, da se je po zadnjem povišanju cene telefonskega impulza cena impulza prek številk 0880 in 0889 pocenila za deset odstotkov, čeprav se je precej podražil navaden telefonski impulz, ki ga kasirajo ob priklopu na internet. Toda ozadje znižanj le ni tako velikodušna poteza, kot se zdi. Komercialni ponudniki interneta, izvzemši Telekomov Siol, ki ima v svojih rokah več kot 70 odstotkov trga, so še vedno potisnjeni v kot. Pri ministru so že sredi marca moledovali, naj kaj stori za liberalizacijo trga, ki je po njihovem mnenju le navidezna. Nekateri so tudi obupani nad delom regulatorja Agencije za telekomunikacije, saj naj bi njen direktor Nikolaj Simič ob sestanku ponudnikov interneta z vodilnimi na MID priznal, da je Agenciji uspelo v pol leta spisati eno samo odločbo. Zadnje pocenitve pa so za nekatere ponudnike interneta kot sol na rane. Telekom je namreč marca 1999 za nekaj sto odstotkov povišal ceno najema zakupljenih vodov, tako da je tokratno nekajdesetodstotno znižanje bolj kot ne le kozmetika. Na drugi strani si je večina ponudnikov našla alternativne ponudnike vodov kot Eles in Slovenske železnice, tako da bo znižanje najbolj "zadelo" ravno Telekomov SIOL. Podobno je z ATM-omrežjem, ki ga za zdaj uporablja le SIOL. Uporaba ATM-ja je pogoj za dostop do ADSL-priključkov. Predsednik združenja slovenskih internetnih ponudnikov SISPA Andrej Bostjančič nam je povedal, da jim je Telekom za ponudbo ADSL postavil takšne pogoje, da bi jim morali plačevati kar 20 milijonov tolarjev mesečno. Povsem nerentabilno. V Avstriji, kjer je že nekaj ponudnikov ADSL, je ta strošek le 2 milijona tolarjev mesečno.

Razvezava lokalne zanke, ki je predvidena v novem zakonu o telekomunikacijah, na katero bi lahko ponudniki interneta vzpostavili svojo opremo in ponujali ADSL po svoji pogojih, tudi brez nujnega pogojevanja z ISDN-jem, ki prinaša dodaten dobiček Telekomu, je za zdaj bolj znanstvena fantastika. SISPA Siol obtožuje, da zavestno dela z izgubo in da ima tako imenovane predatorske cene za ADSL. ADSL bi moral pod danimi pogoji stati najmanj 15.000 tolarjev. Toda najbrž bi bil komercialno neuspešen, saj konkurenti hitri dostop do interneta prek kabelskih modemov ponujajo med 7000 in 8000 tolarji. Prav te trditve, da gre za prenizke cene, na eni strani opogumljajo ministra Gantarja, da so cene za hiter dostop do interneta v Sloveniji korektne. Na drugi strani pa so vzrok za cenovno zmedo pri Telekomu, zaradi katere očitno pri nas uporabniki preveč plačujejo za internet oziroma za tisto, kar dobijo. Vsi uporabniki klicnega interneta plačujejo sicer znižane impulze Telekomu tudi do 10 tisočakov mesečno. Delež, ki ga uporabniki plačujejo za ADSL Telekomu za neomejen dostop, je zgolj 2550 tolarjev (4000 tolarjev gre za ATM, ostanek 1450 tolarjev pa SIOL-u). Gre pa seveda za veliko bolj kakovostno storitev, ki se prenaša po istem omrežju. Torej bi moral biti potemtakem klicni dostop vreden veliko manj. Recimo 1500 ali 2000 tolarjev. Neomejeno. Ministrstvo se kljub tem dejstvom ne zgane in vsaj uporabnikom Arnesa omogoči flat rate dostop, brez zaračunavanja impulzov, kjer ima uporabnik zastonj zvezo in plačuje zgolj majhno odškodnino ponudniku interneta. Tako pa gre zgolj za polnjenje Telekomove blagajne na račun uporabnikov akademskega omrežja, med katerimi je veliko mladostnikov, ki nimajo lastnih prihodkov. Zanimiv je tudi primer Siola. Neomejen dostop prek modemov in ISDN-jev je cenjen na 3600 tolarjev. Za ADSL dobi SIOL 1450 tolarjev. Torej gre spet za cenovno neskladje. Nekateri opozarjajo, da bi se po tej logiki morale cene ADSL-ja močno dvigniti. Druga alternativa je, da padejo cene klicnega dostopa. Vendar je ta še vedno močan vir prihodkov Telekoma.

Kako poceni je internet v Sloveniji? Na eni strani se lahko primerjamo z Nemčijo, na drugi pa s Hrvaško. Toda oboji so cenejši od nas. Primerjava med cenami, ki jih ima hrvaški Hinet, s Siolom, pokažejo, da pri Hinetu 50 ur uporabe paketa z neomejenim dostop stane 6900 tolarjev, pri Siolu pa 7890 tolarjev (oboje je brez prometnega davka, kar pomeni, da cena presega naročnino za ADSL ali kabelski modem). Na drugi strani za primer lahko vzamemo Nemčijo, kjer je internetni trg zelo pester. Flat rate, neomejeni dostopi do interneta prek modemov in ISDN-jev, o katerih pri nas le sanjamo, stanejo v povprečju od 10 do 20 evrov (od 2200 do 4400 tolarjev). Minuta klica pri nekaterih ponudnikih, v katero so poleg impulzov že všteti stroški interneta, stane že 0,9 centa (1,98 SIT), kar pomeni, da ura znese 0,54 centa (117 tolarjev).

V Evropi cene padajo precej hitreje kot tempo, ki si ga je zamislil MID. In pri nas? Siolova cena ADSL je 8000 SIT mesečno. Zraven je seveda treba imeti nepotreben ISDN. V tujini, kjer vlada konkurenca, tega pogojevanja ni. Tisti, ki mu ISDN pomeni zgolj navlako, bo mogel k stroškom ADSL prišteti še približno tisočaka, ki gre tudi tokrat na račun Telekoma.