Sveti Martin za samostojnost

D.R.E.K. (doktor Edi Kardelj), Bog mu grehe odpusti, nam je pred desetletji ukinil lastno občino, poroča glasilo V navezi, ki ga pripravljajo v župniji svetega Martina v Šmartnem pri Litiji. Župnijsko glasilo ob tem opozarja, da prebivalce Šmartna pri Litiji 7. aprila čaka referendum, na katerem bodo Šmarčani glasovali o ustanovitvi nove občine. Šmartno pri Litiji je namreč tista lokalna skupnost, ki si je zaželela samostojnosti, hkrati pa izpolnjuje tudi zakonske kriterije, da živi kot samostojna občina. V Šmartnem živi več kot tri tisoč ljudi, to pa pomeni, da je v Sloveniji trenutno vsaj petdeset občin, ki so manjše od Šmartna. Šmartno je imelo dovolj dobre lobiste, da so ti željo po novi občini prenesli tudi v parlament in 7. aprila je prišel čas, ko so se Šmarčani odločali, ali se bodo osamosvojili izpod litijskega jarma.

Zanimivo pa je, da je v agitacijo za osamosvojitev poseglo tudi župnišče. Ne le, da je avtorja nekdanjega komunalnega sistema Kardelja prav po veseljaško predstavilo kot D.R.E.K., pač pa je navedlo nekaj argumentov, zakaj mora Šmartno na svoje. Kakšne argumente za osamosvojitev navaja župnijsko glasilo V navezi? Na prvo mesto postavljajo "neodvisnost od litijske 'levo-sredinsko' usmerjene politike". Drugi razlog, zakaj se Šmarčanom samostojnost izplača, je - kot navaja župnijsko glasilo - samostojno razpolaganje z davkoplačevalskim denarjem. Če bodo Šmarčani sami odločali, bodo - tako župnijsko glasilo - z denarjem davkoplačevalcev "za svoj kraj, svoje pločnike, svoj kulturni hram, svojo prelepo cerkev" ravnali bolj smotrno in bolj učinkovito.

Argument župnijskega glasila, da bi glas na referendumu za samostojno občino Šmartno prinesel neodvisnost od litijske "levo-sredinske" politike, je zabaven zaradi več razlogov. To, da se z osvobajanjem od "levo-sredinske" Litije ukvarjajo v župniji, je zabavno že samo po sebi. Hkrati Litija sploh ni tako zelo "levo-sredinska". Res je, da je Mirko Kaplja (danes LDS, včasih pa socialistična stranka) litijski župan že tri mandate po vrsti. Res je tudi, da je na občinskih volitvah leta 1998 največ glasov, skoraj 28 odstotkov, zbrala LDS. Vendar je seštevek volilnih rezultatov "pomladnih" strank višji od polovice. Povedano drugače, "desno sredinske", "pomladne" stranke (SDS, SLS, krščanski demokrati) so v občini Litija leta 1998 zbrale več kot 50 odstotkov glasov. Med 26 člani občinskega sveta jih je 14 iz vrst SDS, SLS ali SKD.

Čisto možno pa je, da litijski župan in občinski svetniki nimajo posluha za Šmartno, šmarske pločnike, šmarski kulturni hram in prelepo šmarsko cerkev. Mimogrede, ta je res impozantna, ena redkih z dvema turnoma.

Argumenti za samostojno občino Šmarje, ki jih navaja glasilo župnije sv. Martina, pa so najbrž bolj univerzalni kot se zdi na prvi pogled. Drugi argument, ki pravi, da bo lokalna skupnost bolj pametno ravnala z denarjem, ki je na voljo, navadno ni zamolčan. Prvi argument, ki pravi, da se lahko Šmartno s samostojnostjo osvobodi litijske "levo-sredinske" politike, pa je ob odločanju o novih občinah zagotovo vedno zelo pomemben, le da je malo tistih, ki iskreno priznajo, kakšen je motiv za ustanavljanje novih občin. Navadno pobudniki novih občin zamolčijo, da občinske meje postavljajo na novo tudi zaradi tega, ker ena geografska varianta povečuje verjetnost zmage "levih", druga geografska varianta pa povečuje verjetnost zmage "desnih". In ker se na dan lokalnih volitev uspeh strank meri tudi po tem, koliko županskih mest so pobrale stranke, se politični bloki ukvarjajo tudi s krojenjem občinskih zemljevidov. Če je zemljevid pametno ukrojen, se bo določena stranka lahko pobahala z večjih številom županov.

V deželo je prišla jesen, do lokalnih volitev je še dobrih 200 dni.