Ujetniki lastnih nesmislov

Vlada streže z novimi in novimi spornimi podatki o upravičenosti nakupa vladnega letala

"Ura letenja je tudi ves čas približno znana. Seveda natančnih podatkov ne morem dati. Ampak po predvidevanjih, da bo letalo letelo približno 500 ur na leto, znaša cena leta, s ceno letala vred, okrog 3500 do 3600 dolarjev," je v sredinih Odmevih o ceni ure letenja novega vladnega letala Falcon 900 EX razpravljal generalni sekretar vlade Mirko Bandelj. Ker pa je letalo kupljeno iz proračuna, naj bi bila cena ure poleta zgolj od 1600 do 1700 dolarjev. Zmedi v zvezi s tem, koliko bo davkoplačevalce v resnici stalo novo razkošno vladno letalo, ni videti konca. Vlada je še pred nekaj tedni razglašala, da bo letalo stalo 35 milijonov dolarjev, nato je priznala, da v to ni vračunan DDV. Cena letala tako ni 35 milijonov, temveč 42 milijonov dolarjev. Toda ker bo letalo plačano iz proračuna, to ni pomembno, saj se bo DDV vrnil v proračun. Ne sicer v temeljne razvojne programe (TRP) ministrstva za obrambo, temveč v neko drugo proračunsko postavko.

Generalni državni sekretar Bandelj očitno rad zavaja javnost ali pa ima za seboj strokovno svetovalno ekipo, ki ima pridevnik strokovna v imenu zgolj zaradi lepšega videza. Bandelj je prejšnji teden predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku postregel s podatkom, da cena luksuznih poslovnih letal raste, predsednik pa je to s pridom uporabil v odgovoru na javne kritike zaradi razsipništva vlade. Toda s tem se je zgolj osmešil, saj niti sami proizvajalci letal, ki so prišla v ožji izbor za slovensko vladno letalo, o naraščajočih cenah svojih izdelkov niso vedeli nič. Cene so bolj ali manj enake lanskim. Podobno je s ceno ure poleta. Vodja vladne službe za letalski prevoz Marjan Boljčič je povedal, da bo cena ure poleta zgolj 1611 dolarjev. Zaradi te cene se je kasneje javno oglasil Alojz Žumer, vodja pilotov v Giu, nekdanjem Smeltu, ki se ukvarja s komercialnimi poleti, saj lahko javna objava takšnih dumpinških cen povzroči konkurenci veliko poslovno škodo. V resnici naj bi bila vladina cena zgolj tretjina realne cene. "Ta številka pomeni samo tako imenovane variabilne stroške, v katere so zajeti del rednega vzdrževanja, gorivo in stroški pristajalnih taks. To pomeni le tretjino vseh stroškov letenja s takim letalom," je povedal Žumer. Pozabili so na fiksne stroške - amortizacijo, obresti, zavarovanje letala, hangar, splošno vzdrževanje in usposabljanje posadke, pa tudi osebne dohodke posadke ... Morebiti so to nameravali skriti za kakšno drugo proračunsko postavko. Gola ura letenja naj bi po mnenju strokovnjakov znašala celo več kot 5000 dolarjev. Kakšnega tisočaka več, kot bi stala s konkurenčnim, sicer malo manj zmogljivim Chalengerjem 604, kakršnega je uporabljal pokojni hrvaški predsednik Tuđman. Svoje čase je bil zaradi razsipništva deležen posmeha, toda naša vlada je kupila letalo, ki Tuđmanovega že v osnovni ceni presega skoraj za polovico.

Vojaško letalo

Vladnim izgovorom v zvezi z nakupom novega letala ni videti konca. Navsezadnje je postalo nerodno tudi samim ministrom. Tako se je prejšnji teden v torkovih Odmevih ministrica za gospodarstvo Tea Petrin na vprašanje, zakaj ni imela pripomb ob nakupu dragega letala, saj bi bil ta znesek dobrodošla injekcija ne preveč dobro stoječemu gospodarstvu, izgovorila, češ da je minister za obrambo Anton Grizold takrat nakup označil za neproblematičen. Grizold pa pravi, da neproblematičnosti na seji, ko je bila na dnevnem redu točka o nakupu letala, ni omenjal. Obrambni minister seveda že od samega začetka ni bil kdove kako naklonjen nakupu letala. Toda ker naj bi bilo večnamensko, z njim bi se prevažala vlada ali pa bi tovorili vojaško blago, so finance zanj poiskali v TRP-jih. Te obravnava poseben zakon, na podlagi katerega se ureja zagotavljanje sredstev, potrebnih za izvedbo programov za protiletalsko in protioklepno obrambo, za sistem nadzora zračnega prostora in zvez ter za obalno obrambo. Oborožitev in oprema morata po zakonu ustrezati standardom Nata. Vse pa naj bi bilo pogojeno tudi s protidobavami. Vlada je torej našla luknjo, iz katere je mogoče izvleči denar. Toda videti je, da bo z uresničevanjem obljub, kaj vse bo z njim počela, kršila ta zakon.

"Po temeljitem preučevanju različnih izkušenj iz različnih držav smo ugotovili, da ima polovica evropskih držav to stvar urejeno tako, da si zagotovi večnamensko letalo znotraj ministrstva za obrambo ... To pomeni: ko se primerjamo z državami članicami Nata, je treba vedeti, da so tudi te države, ki nam izstavljajo povprečja in nam računajo, koliko moramo imeti, da bi lahko konkurirali za vstop v EU, tovrstne izdatke vključevale v izdatke, ki jih izkazujejo kot obrambne ... V tem kontekstu vidim možnost, da na ta način pridemo do letala," je odločitev, zakaj nameravajo letalo plačati z vojaškimi sredstvi, pojasnjeval finančni minister Tone Rop. Nič spornega, bi pomislili, saj ima kar nekaj držav vladna letala z vojaškimi oznakami, denimo Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Italija, ZDA, Japonska ali navsezadnje celo Švedska. Njeno vladno letalo z oznakami Swedish Air Force smo pred nedavnim opazovali na Brniku. Kakšne oznake pa bo imelo novo slovensko letalo? Če ga je kupila vojska, bi pričakovali, da bo imelo vojaške. Toda Bandelj je sveto zatrjeval, da bo letalo letelo tudi v komercialne namene. "Letala, ki nosijo vojaške oznake, lahko upravljajo le vojaške osebe in druge osebe, ki jih pooblasti Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije in imajo vsa potrebna dovoljenja. Potniki pa so lahko vsi, za katere se po vrsti nalog odloči Slovenska vojska. Po predpisih ICAO je obvezen seznam potnikov. Za prelet ali pristanek v tuji državi je za vojaško plovilo potrebno posebno diplomatsko dovoljenje te države," so nas poučili v ministrstvu za obrambo. Piloti bi morali biti zaposleni v vojski. Predvsem pa je vojaško letalo nemogoče uporabljati v komercialne namene. V vladi torej očitno niso resno razmišljali, da bi bil 35 milijonov dolarjev vreden lepotec namenjen vojski, čeprav je kupljen iz njenega denarja.

"Odločitev o tem še ni sprejeta, vendar naslednji razlogi govorijo v prid temu, da bo letalo verjetno registrirano v civilnem registru," so nam pojasnili v vladnem uradu za informiranje. Letala v vojaškem registru imajo pač nekatere omejitve, kot so konvencija o civilnem mednarodnem letalstvu, po kateri se zrakoplovi, ki jih uporabljajo vojaške, policijske in carinske službe, štejejo za državna letala. Noben državni zrakoplov ne sme preleteti ozemlja druge države oziroma pristati na njem brez dovoljenja na podlagi posebnega sporazuma. To bi pomenilo velike omejitve pri izkoriščanju letala, saj bi morali dovoljenja za prelete vsakokrat pridobivati po diplomatski poti kar nekaj dni prej. Težave nastanejo tudi pri pridobivanju in podaljševanju licenc pilotom in vzdrževalnemu osebju, saj se letenje na vojaško registriranem letalu le v omejenem obsegu (do 40 odstotkov) upošteva pri podaljšanju licenc. Enako velja za letalsko tehnično osebje. "Slovenska vojska naj bi prav zaradi teh razlogov imela v civilnem registru 13 letal in helikopterjev," so nam pojasnili vladni informatorji. Slovenski vojaški helikopterji in letala so torej v bistvu civilni? In letalo Falcon 900 EX torej ne bo izjema.

Protidobave v petih letih

Slovenija se je z zakonom o izvajanju TRP-jev obvezala tudi, da bo vse vojaške nakupe poskušala plačati s protidobavami. Tako naj bi bilo tudi pri vladnem letalu. Drnovšek je v pogovoru na RTV Slovenija konec marca izjavil: "Premalo se poudarja, da je za vrednost letala sklenjena pogodba v protidobavi v našem izvozu v celotni vrednosti letala, naših podjetij ..." Protidobave naj bi bile torej že celo sklenjene. Tudi generalni sekretar vlade precej lahkotno govori o protidobavah. Tako je lani novembra izjavil, da so za nakup vladnega letala že podpisane nekatere pogodbe o protidobavah. "Renault in Peugeot sta podpisala pogodbo z Iskro, nekaj so podpisali tudi Lek in Krka ter Gorenje in Peko," je povedal Mirko Bandelj. Protidobave naj bi bile stoodstotne. Če ne bodo v celoti izpeljane v petih letih, bo Slovenija lahko unovčila izdana bančna jamstva v višini milijona in petdeset tisoč dolarjev. Huda kazen? Kandidati za protidobave naj bi bili naslednji: ministrstvo za obrambo, Ravne, Fotona, Kemijska industrija, Kamnik, Arex, M.P.P. Vozila, Roti, Iskra, Liv, Trival Antene, Elektronika, Metrel, Tab, Vtz, Em. Tronic, Inženiring, Aster, Spinel, Coal, Aviotech, Trimo, P.Team, Alpina, Porenta, Veplas. Toda v zadnjem času vlada na pritiske javnosti, s kom so bile v resnici podpisane pogodbe, bolj ali manj molči, čeprav je že plačala del kupnine v višini 21 milijonov dolarjev. "Dassoult je dolžan izpolnjevati protidobavne obveznosti po podpisani pogodbi o dobavi letala. Pogodbene sankcije so zavarovane z bančnimi garancijami," so nam o protidobavah povedali na Uradu vlade za informiranje. Za protidobave so torej odgovorni Francozi, njim pa se seveda nič ne mudi, in očitno je, da še nobena pogodba o protidobavah ni bila sklenjena. Tudi v vladi se za zdaj nočejo hvaliti s svojimi protidobavnimi uspehi. "Ker so posamezni posli še v postopkih pogajanja oziroma zaključevanja pogodb, vam poimenskih podatkov še ne moremo posredovati," je bil skop odgovor.

Vlada RS pravi "da je podpisala pogodbo o nakupu letala Falcon 900 EX s proizvajalcem letal tovarno Dassault brez posrednika. Provizije pri poslu ni bilo."