Selitveni trendi

Ker cena nepremičnin in višina najemnin v središčih še vedno rasteta, se je pojavil trend preseljevanja v primestna naselja, kjer so cene nekoliko nižje. Kam se torej lahko preselimo, če se nam zdi najemnina v Ljubljani, Mariboru ali Kopru oderuška? Pa se ljudje sploh selijo? "Patriotizem obstaja. Ljudje se neradi selijo iz svojega okoliša. Če je kdo živel v Šiški, se noče seliti niti za Bežigrad. Razen seveda zaradi poroke ali kake druge višje sile, kjer se potem išče kompromis," so dejali v družbi za posredovanje z nepremičninami Hiška ABC. Tudi v drugih agencijah so zatrdili, da se Ljubljančani neradi odpovejo možnosti priti v službo v copatih, vendar vrtoglave cene potiskajo manj premožne za meje ljubljanske obvoznice. "Stanovanja v Ljubljani se bodo še naprej dražila, zato zanimanje narašča vsepovsod v radiju 20 kilometrov od prestolnice: Škofja Loka, Logatec, Tržič, sama živim v Medvodah ...," je rekla predstavnica Planeta nepremičnin. "Domžale so cenovno že podobne Ljubljani. Na Vrhniki, kjer so stanovanja zdaj cenejša za 10-15 odstotkov, se naglo približujejo ljubljanskim cenam. Kamnik in Gorenjska nasploh še šepata," so povedali v nepremičninski agenciji Arkada. V gorenjski prestolnici Kranju, v agenciji K3 KERN nepremičnine, so nam rekli, da je bilo Ljubljančanov (oziroma tistih, ki delajo v prestolnici, v službo pa se vozijo) včasih veliko več. "Cene so zrasle že pred leti. Zdaj pa je moteča tudi vožnja v Ljubljano, saj to ni več samo pol ure - odsek avtoceste, kjer se morate priključiti na Celovško, vzame veliko časa in živcev." Tudi Radovljica je po mnenju predstavnika nepremičninske agencije MAKLER BLED privlačna za tako imenovane ptice selivke: "Ker stanovanj na našem območju skorajda ni, je tukaj precejšnje zanimanje za manjše hiše s hitrim dostopom do avtoceste. Tako imate 45 minut do Bežigrada in izjemno ugodno ceno."

No, če pa nimate 200-250 tisoč tolarjev za kvadratni meter v Radovljici, ampak polovico manj, vam preostane še ... "V zasavski konec pobegnejo tisti, ki stanovanjske problematike v Ljubljani ne bi rešili še 10, 20 let. Za denar, ki ga v prestolnici daste za majhno garsonjero na obrobju, boste v Trbovljah, Zagorju ob Savi ali Hrastniku dobili trisobno stanovanje," so zatrdili v Arkadi. Podoben trend, v katerega so zajeta predvsem stanovanja, so opazili na informacijski borzi nepremičnin. Če Slovenije zemljepisno ne boste več jemali kot države, ampak kot veliko (v mednarodnem pomenu veliko) dvomilijonsko mesto (za primerjavo: Moskva ima uradno osem milijonov prebivalcev in pol), kjer je predel Litija le trideset minut oddaljen od središča, Trbovlje pa slabo uro, se vam selitev v revirje ne bo več zdela kot preseljevanje na drugi konec sveta, v drugorazredno provinco. Ampak, kot si verjetno mislijo tudi v približno petdesetih gospodinjstvih na leto, katerih člani se po podatkih agencije CIC, ki se ukvarja z Zasavjem, selijo v Trbovlje, smiselna rešitev stanovanjske stiske. "Osemdeset odstotkov vseh kupcev stanovanj v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob Savi in Litiji je Ljubljančanov. Cena pada sorazmerno z oddaljenostjo od prestolnice - Litija je recimo bistveno dražje spalno naselje kot Zagorje. To so mlade družine, ki so se naveličale plačevanja najemnine (vzamejo posojilo, ki jih stane toliko kot najemnina) in se zato raje vozijo v Ljubljano, otroci pa gredo v vrtec tukaj," je pojasnil Matjaž Cimerman iz CIC-a. Sledijo še starejši migranti: "Pari srednjih let in upokojenci, ki prodajajo stanovanja v prestolnici, jih kupijo v Zasavju, od razlike pa živijo ali pomagajo rešiti stanovanjsko stisko otrok." Železnica je v mestih ob Savi postala nekakšen metro: od Litije do središča Ljubljane je 30 minut, od Trbovelj dobro uro. Novi vlakci, ki sicer niso nič hitrejši od starih, so pa veliko udobnejši, so železnici dali dokončne poteze "nadzemne". Res pa je, da Ljubljančanom bledo kotlinsko sonce začne sijati uro kasneje kot tistim, ki zaradi vožnje vstajajo uro prej, toda "dnevnih" migrantov to očitno ne moti. "Ko sva se z ženo selila v Trbovlje, je bilo oba strah razdalje, kajti delava v Ljubljani. A po letu vožnje sva se navadila. Greva ob sedmih zjutraj in prideva nazaj okrog sedmih zvečer, v Trbovljah samo prespiva. Tudi nakupujeva, greva v kino in še kam v Ljubljani," je dejal srečni lastnik garsonjere v Trbovljah. Kasneje se novopečena Trboveljčana nameravata seliti v prestolnico, toda izkušnje kažejo drugače. "Zaposleni v Ljubljani se tudi potem, ko prihranijo denar za kaj večjega, le redko ozirajo po stanovanju v Ljubljani. Boljše stanovanje si poiščejo v Zasavju," so pojasnili v CIC-u.

Tudi Maribor, drugo največje slovensko mesto, je za marsikoga predrag, zato so tam selitveni trendi prav tako vezani na cenovno ugodnost. "Razlika med desnim in levim bregom že obstaja. Ljudje, ki imajo več denarja, si želijo na levi breg, manj premožni se selijo na desnega, na breg z večjimi spalnimi naselji," je dejal predstavnik mariborske nepremičninske agencije B & A & M. "Trideset odstotkov potencialnih kupcev bi se rado selilo 12, 20 kilometrov iz Maribora. Cenovno zanimivi so Slovenska Bistrica, Lenart, Pesnica itd. Nasploh pa je kupna moč Mariborčanov zelo šibka, to pomeni, da se več stanovanj kupi na desnem bregu Drave," je še dodal. V agenciji Idila nepremičnine so zatrdili, da je v zadnjih letih naraslo zanimanje za stare hiše, do 10 kilometrov oddaljene iz Maribora: "To so hiše nižjega cenovnega razreda, ki stanejo približno toliko kot stanovanje v mestu, in so potrebne adaptacije."

V Kopru se meščani spoprijemajo z opuščanjem avtobusnih prog, kar seveda ovira ljudi, ki živijo na obrobju. Zato se je po besedah vodje enote nepremičnin podjetja za inženiring in poslovanje z nepremičninami Dom iz Kopra med Koprčani pojavilo zanimanje za stanovanja, bližja mestnemu središču: "Kajti prevoz šolskih otrok je skoraj neurejen. Če stanuješ tri kilometre iz Kopra, postane en družinski član tako rekoč taksist." Za Koper torej, pa verjetno tudi za marsikatero drugo slovensko mesto, globalizacija v smislu hitrega dostopa do različnih točk na zemljevidu ne obstaja. Omenjeni selitveni trendi pa zaradi zamašenosti slovenskih prometnih žil tudi niso tako v razmahu, kot bi lahko bili.