Še en udarec družinam

Sredi preteklega tedna smo lahko praznovali mednarodni dan družin. Ob tej priložnosti je minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski staršem in otrokom zaželel, da bi jim prihodnost prinesla občutek varnosti. Gre za cinizem brez primere, saj vlada, v kateri sedi tudi minister Dimovski, ravno te dni pripravlja teren za nov zakon, ki bo družinam odvzel del dosedanje finančne varnosti. Že ta teden naj bi bil namreč na vladno sejo uvrščen predlog sprememb zakona o dohodnini, ki med drugim posega tudi na področje davčnih olajšav za vzdrževane otroke. Po predlagani rešitvi bi se znižala davčna olajšava za vse otroke, razen za prvega v družini, zaradi česar bi družine s tremi ali štirimi otroki na letni ravni izgubile tudi več kot en celoten mesečni dohodek. Konkretno to pomeni, da bo družina s tremi otroki, v kateri vsak od staršev zasluži poldrugo povprečno plačo v državi, po uvedbi novega dohodninskega zakona na letni ravni prikrajšana za okoli 24.000 tolarjev, družina s štirimi otroki za 122.000 tolarjev, družina s petimi otroki za 266.000 tolarjev in družina s šestimi otroki za 349.000 tolarjev.

Društvo Družinska pobuda, združenje Sezam, društvo Ostržek in Zveza prijateljev mladine Slovenije takšni zakonski spremembi odločno nasprotujejo, saj so prepričani, da bo delovala uničujoče na vzdušje in odnos družbe do družin ter počutje družin v državi. Kljub očitnemu padcu rodnosti v Sloveniji bi namreč država staršem sporočala, da so v Sloveniji dobrodošle in zaželele predvsem družine z enim otrokom oziroma največ dvema, ker bi te po novem zakonu pridobile, medtem ko bi bile družine s tremi ali več otroki še dodatno finančno obremenjene. Takšno povečanje obremenitev je po prepričanju predsednika Družinske pobude Tomaža Meršeta še posebej sporno zato, ker ne gre za splošno povečanje, ki bi ga bili deležni vsi zavezanci sorazmerno s svojimi zmožnostmi, ampak za povečanje obremenitev le izredno občutljivi skupini, ki že danes ni ravno v zavidljivem položaju. "Poleg tega je obremenitev večjim družinam zagotovo tudi v nasprotju s 55. členom ustave, ki državi nalaga ustvarjanje razmer, v katerih se starši lahko odločajo za rojstvo svojih otrok. Povečevanje obdavčitve večjih družin je očitno korak v nasprotno smer in bi verjetno težko prestal presojo ustavnosti," so predstavniki štirih civilnih organizacij zapisali v izjavi za javnost.

Pucko kot vladni trojanski konj

Spremembe zakona o dohodnini je v zakonodajni postopek za prvo obravnavo že lani vložil nekdanji poslanec LDS Janez Kopač, vendar takrat v dokumentu še ni bilo ne duha ne sluha o spremembi davčnih olajšav za otroke. Ko je Kopač postal minister za okolje in prostor, je predlagateljstvo zakona prevzel njegov strankarski kolega Ciril Pucko in v sodelovanju z ministrstvom za finance vanj vključil tudi spremembo davčnih olajšav za otroke. Tako pripravljen zakonski predlog naj bi še ta teden sprejela vlada, do konca maja pa naj bi drugo obravnavo zakonskega predlog opravil tudi državni zbor. Ključno je seveda vprašanje, zakaj je bilo treba v zakon naknadno vnesti spremembe pri davčnih olajšavah za otroke. Razlog najdemo v odločbi ustavnega sodišča, po kateri morajo davčne olajšave za vzdrževane otroke zagotavljati, da so zneski, ki jih morajo starši nameniti za zagotavljanje življenjskega minimuma svojih otrok, izvzeti iz obdavčitve. Rok za izpolnitev te odločbe je potekel že leta 1997, a se vlada kljub nenehnim pozivom medijev - med drugim smo na ta problem opozarjali tudi v Mladini - vse do letos ni zganila. Zdaj želi malomarnost popraviti na vrat na nos prek Puckovega zakona, in to na škodo večjih družin. Kako?

Namesto sedanje progresivne lestvice davčnih olajšav, po kateri znaša olajšava za prvega otroka 10 odstotkov povprečne plače in za vsakega naslednjega otroka pet odstotkov več, zakonski predlog uvaja enotno davčno olajšavo, ki bi znašala za vsakega otroka 14,1 odstotka povprečne plače v državi. To pomeni, da bi se davčna olajšava za prvega otroka skladno z odločbo ustavnega sodišča povečala, za vse ostale otroke pa bi se zmanjšala, čeprav ustavno sodišče takšne zahteve v svoji odločbi ni postavilo. V skupnem seštevku bi se tako nekoliko povečale davčne olajšave za družine z enim in z dvema otrokoma (zmanjšanje za drugega otroka je namreč manjše kot zvečanje za prvega), za vse ostale otroke pa bi se močno zmanjšale. Več ko ima družina otrok, več bi s tem zakonom izgubila.

Pucko svoj predlog zakona, ki ga je oblikoval v soglasju z vlado in s katerim bo družinam odvzel že pridobljene pravice, argumentira površno in zavajajoče. Tako se pri utemeljevanju ukinitve progresivnosti lestvice sklicuje na odločbo ustavnega sodišča, čeprav sodišče v tej, pa tudi v nobeni drugi svoji odločbi ni zahtevalo uvedbe enotne davčne olajšave. Ravno nasprotno. Ustavno sodišče je ugotovilo, da progresivna lestvica davčnih olajšav ni v nasprotju z ustavo in je legitimen ukrep družinske politike. Trdi tudi, da naj bi se z novim zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih s 1. januarjem letos povečali otroški dodatki, s čimer hoče povedati, da država finančne težave družin z več otroki rešuje s pomočjo socialnih transferjev. Ta argument po mnenju štirih civilnih organizacij ne drži, saj naj bi otroški dodatki tudi po 1. januarju letos realno ostali povsem nespremenjeni. Neumestno je tudi Puckovo sklicevanje na nov dodatek za veliko družino, ki naj bi ublažil učinek ukinitve progresivne lestvice za davčne olajšave. Dejstvo je namreč, da ta dodatek ni bil uveden kot nadomestilo za zmanjšanje davčnih olajšav, ampak kot nadomestilo za že leta 1999 odvzeto davčno olajšavo pri nakupu avtomobila za veliko družino. "Dodatek za veliko družino, tudi ko bo v celoti uveljavljen, po svoji višini pri mnogih družinah nikakor ne bo dosegel izpada, ki bi jim ga povzročila uveljavitev predlaganih sprememb dohodninskega zakona," trdijo civilniki. Po njihovem mnenju je sporen že sam izračun minimalnih življenjskih stroškov, saj naj bi ti v letu 2001 znašali 30.354 tolarjev. Na podlagi te številke je bila izračunana enotna davčna olajšava v višini 14,1 odstotka. Toda ali so minimalni življenjski stroški res tako nizki, da jih je moč pokriti že z dobrimi 30 tisočaki (oziroma približno 35.000 tolarji, kolikor naj bi bila ocenjena vrednost minimalnih življenjskih stroškov za leto 2003)? Predstavniki štirih društev trdijo, da je ocena vladnih strokovnjakov o višini mesečni stroškov povsem nerealna: "Ob dejstvu, da moramo starši kljub subvenciji za šolsko prehrano več kot tretjino tega zneska plačali le za kosilo in malico v šoli, poleg tega pa mora otrok jesti tudi doma, kar nikakor ni poceni, če hočemo otroku zagotoviti zdravo in uravnoteženo prehrano, lahko resno podvomimo o pravilnosti tega izračuna, razen če predpostavlja, da starši po obleko in obutev za otroke namesto v trgovine hodimo na Karitas ali Rdeči križ in da otroci ne potrebujejo dodatnega stanovanjskega prostora."

Puckov zakonski predlog odločno zavračajo, saj so prepričani, da je v pravni in demokratični državi, ki poleg tega sebe imenuje še socialna država, vsakršno zniževanje že uveljavljenih pravic brez resnih in tehtnih razlogov nesprejemljivo. Od vlade zahtevajo ohranitev progresivne lestvice z upoštevanjem odločbe ustavnega sodišča. Predlagajo torej, da se davčna olajšava za prvega otroka sicer zviša z 10 na 14,1 odstotka povprečne plače, nato pa se progresivno povečuje tako, da za drugega otroka znaša 15 odstotkov, za vsakega naslednjega otroka pa še dodatnih 5 odstotkov. Čeprav imajo že zdaj vsaj tiho podporo poslancev opozicijskih strank, je njihovo upanje na zmago bolj ali manj jalovo. Njihovemu predlogu namreč nasprotuje ministrstvo za finance. Državni sekretar Darko Končan nam je v telefonskem razgovoru izjavil, da za ohranitev progresivne lestvice ni nobenega pametnega ekonomskega razloga. "Drugi ali tretji otrok družino nikoli ne staneta toliko kot prvi, ampak kvečemu manj, zato pri davkih ni smiselno delati razlike glede na število otrok." Prepričan je, da finančnih težav večjih družin ni mogoče reševati prek davčnih olajšav, ampak s socialnimi transferji. Davčne olajšave kot način spodbujanja rodnosti so namreč zastarel sistem, ki ga je uporabljala nekdanja Mussolinijeva fašistična diktatura. "Pregledno in objektivno pomoč tistim, ki jo resnično potrebujejo, lahko zagotavljajo le socialni transferji. Zato smo letos iz državnega proračuna za potrebe družinske politike namenili kar 16 milijard tolarjev več denarja kot lani." Očitek, češ da država želi zaslužiti na račun tistih staršev, ki so pripravljeni imeti več otrok, pa Končan odločno zavrača. "Država z uvedbo enotne davčne lestvice nič ne pridobi. Ravno obratno. Na letni ravni se bo morala odreči 6,5 milijarde tolarjev dohodnine, ki bi jo iztržila, če bi ohranila stari sistem s progresivno lestvico." Doslej so namreč starši z enim otrokom lahko uveljavljali le davčno olajšavo v višini 10 odstotkov, za dva otroka pa v skupni višini 25 odstotkov, medtem ko bodo po novem lahko za enega otroka uveljavljali olajšavo v višini 14,1 odstotka, za dva pa v skupni višini 28,1 odstotka. In ker ima kar 80 odstotkov staršev, ki te olajšave uveljavljajo, največ dva otroka, je jasno, da bo zakonska sprememba povzročila luknjo v proračunu. Zanimivo pri tem pa je, da razlika v ceni med modelom, ki ga predlaga Pucko, ter modelom, ki ga predlagajo štiri civilne organizacije, sploh ni velika. Medtem ko bo zaradi Puckovega modela proračun na letni ravni izgubil 6,5 milijarde tolarjev, oškodovane pa bodo vse družine z več kot dvema otrokoma, bi po predlogu civilnikov proračun izgubil 7,5 milijarde tolarjev, a prizadeta ne bi bila nobena družina. Ali povedano drugače: zaradi ene milijarde tolarjev bo vlada družinam, ki so se odločile za več otrok, odvzela že pridobljene pravice.