Energija burje

Deževalo je, lilo je kot iz škafa, ko smo se počasi približevali planoti Zalipnik. Bili smo v slovenskem delu Čičarije, nekaj kilometrov od meje s Hrvaško, malo nad skrajnimi vzhodnimi obronki Kraškega roba. Avto je počasi grizel strmo makadamsko cesto, ki je bila bolj kot prijazni poti podobna razdrapanemu kolovozu. "Še malo, pa bomo tam," je povedal Andrej Medved, eden izmed članov nastajajočega društva za varovanje okolja v Kopru. Gozd se je počasi razredčil in sopihajoči avto je zapeljal na travnik, kjer je pred nekaj leti gorelo. Kljub plohi je bil razgled lep, kakšnih 500 metrov pred nami sta bila dva gola zaobljena grebena. "Nekoč so tukaj pasli ovce, paša je bila opuščena, a gozd se ni zarasel. Ohranili so se suhi kraški travniki z bogato, tudi endemično floro in favno." Z dežnikom sem stopi iz avta, vrhovi okoli mene so bili pusti, daleč naokoli ni bilo nobenega človeka. Bili smo v enem izmed najbolj odmaknjenih in najmanj poseljenih delov Slovenije. "Vidiš, tam zgoraj, na tistih grebenih naj bi stale vetrnice." Bil sem nekaj metrov pod Goličem, hribom, na katerem lahko kmalu zraste prva vetrna elektrarna v Sloveniji. Dež je neusmiljeno padal naprej in malo je tudi pihalo.

Pred nekaj leti je ministrstvo za okolje izdalo barvno brošuro; v lični zloženki je natisnjen zemljevid Slovenije, na katerem je označenih 18 območij ustanovljenih ali predlaganih naravovarstvenih parkov. Med njimi je pod številko 11 zapisan Kraški regijski park. Prospekt z lepotami slovenske narave pa ima institucionalne temelje. Kraški regijski park je začrtan v Uradnem listu, po veljavnem državnem prostorskem planu spada med "obvezna planska republiška izhodišča". Kaj tako posebnega je na tem naravnem območju? Veliko in še več naravnih vrednot, v zloženki so naštete kraške jame, apnenčaste stene, ogrožene rastline in živali, med njimi še posebno ptice. Država je pred leti torej na območju predlaganega Kraškega regijskega parka našla dovolj naravnih dobrin, da jih je zapisala v svoje načrte. Pred časom pa se je zgodilo še nekaj drugega. Elektro Primorske je naročil posebno analizo prostorskih potencialov za postavitev vetrnih elektrarn. Po več straneh primerjav, meritev in dognanj sta določeni dve najprimernejši lokaciji: hrib Kokoš, ki leži med vasema Lipica in Vrhpolje tik ob meji z Italijo, in Golič, ki naj bi bil od Kokoši slabši, "kar zadeva naravno ranljivost", a zaradi dobrega "vetrnega potenciala, prevetrenosti in sorazmerno velike prostorske možnosti" najprivlačnejši izmed vseh obravnavanih lokacij. Ministrstvo za okolje in prostor se je na izsledke raziskave odzvalo razmeroma hitro, na enega izmed svojih uradov je poslalo zahtevo po pridobitvi naravovarstvenih smernic. Razlog? Postavitev energetskih objektov. Ena izmed predvidenih lokacij je Golič, območje, kjer je predviden tudi Kraški regijski park.

Ogorčenje civilne družbe in strokovnjakov

Minister Janez Kopač je 19. aprila zavil na Primorsko. Skupaj z državnima sekretarjema si je ogledal greben Kojnik-Golič, se pogovoril s predsedniki krajevnih skupnosti in bil po napornem delovnem dnevu zelo zadovoljen. Novinarju Primorskih novic je povedal, da sicer ne more reči, da bo izbran ravno Golič, a nazadnje vseeno dodal: "Zagotovo pa bo greben, ki smo si ga ogledali, v ožjem izboru in verjetno ena najbolj zanimivih lokacij v državi." Mimogrede, zahteva po pridobitvi naravovarstvenih smernic, kjer je med lokacijami za postavitev energetskih objektov zapisan tudi Golič, je bila iz ministrstva za okolje poslana dober teden pred ministrovim obiskov travnatih površin. Kopač si druge lokacije ni ogledal.

Na očitno favoriziranje Goliča pa so se hitro odzvali naravovarstveno osveščeni posamezniki. Janezu Kopaču sta pisala dva ugleda biologa, dr. Mitja Kaligarič in dr. Andrej Gogala. Oba sta ga pozvala, naj na Golič ne postavi vetrne elektrarne. Oglasila sta se tudi društvo v ustanavljanju Pangea in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Razlogov za nasprotovanje elektrarni na Goliču je zelo veliko, Kaligarič je Kopača opozoril "na kraški botanični vrt", kakor to območje imenujejo poznavalci rastlin. Gogala je pisal o neprimernosti burje, traviščih na kraških vrhovih in endemičnih vrstah živali. Pri Pangei so bili ostrejši. "V imenu javnosti se zgražamo in zbiramo strokovno podprte argumente proti graditeljem, ki niso opravili niti osnovnih meritev, ki jih predvidevajo napotki Evropske zveze za vetrno energijo." Tomaž Jančar, predsednik Društva za ohranjanje in preučevanje ptic Slovenije, pa je izrazil bojazen, da imajo lahko pogosti trki ptic z vetrnicami "poguben vpliv na populacijo nekaterih redkih in ogroženih vrst". A oglasila se ni samo civilna družba. Naravovarstvene smernice, za izdelavo katerih je imel Zavod za varstvo narave nenavadno malo časa, so bile jasne. V sklepu večstranske analize je zapisano: "Zaradi izjemnih kvalitet in pomena za biotsko raznovrstnost pa je popolnoma nesprejemljiva postavitev vetrnih elektrarn na območju Kraškega roba (Goliča) in zato tudi nameravana opredelitev območja za namen takega posega ne more biti predmet sprememb državnega plana." Naravovarstvene smernice so sicer prijaznejše do hriba Kokoš, vendar je tudi tam kar nekaj pomislekov in pripomb. Je pa zato ta lokacija bistveno slabša z vidika pridobivanja energije. Veter tam ni tako močen, Kokoš ni tako prevetrena, pa tudi prostora, na katerem bi lahko stale vetrnice, je bistveno manj kot na Goliču. Zato je malo verjetno, da bodo tam sploh kdaj stale velike vetrnice. Golič je precej vabljivejši.

Kaj je pravzaprav narobe z vetrnicami vrh Goliča? Gradnja elektrarne bi povzročila nedopustno uničenje suhih kraških travnikov. Vsaka od načrtovanih vetrnic naj bi imela betonske temelje, ki bi uničili 25 kvadratnih metrov življenjskega okolja. Vseh vetrnic naj bi bilo okoli 80. Izgubljene ne bi bile samo te površine, zaradi težkih tovornjakov bi morala biti zgrajena nova cestna infrastruktura, vetrnice bi bile med seboj povezane s podzemskimi kabli, predvideni sta postavitev transformatorske postaje in povezava z daljnovodom. Treba je poudariti, da na suhih kraških travnikih raste veliko redkih rastlinskih vrst, recimo učenska bodeča neža in čičarijski dimek, obnovitev kraških travnikov do prvotne sestave pa traja skoraj sto let. Poleg rastlin živi tam nekaj zelo redkih nevretenčarjev, endemitska vrsta stenice in kar 55 odstotkov vseh v Sloveniji znanih vrst dnevnih metuljev. Zaradi predvidene elektrarne pa niso ogroženi le travniki, ampak tudi ptice. To območje ima skupaj s širšim delom Krasa status mednarodno pomembnega območja za ptice. Tam poleg manjših ptic gnezdijo in lovijo še redke in ogrožene ujede in sove. Tudi če bi vetrnice pobile le nekaj orlov kačarjev ali velikih sov uharic bi to bistveno prispevalo k zmanjšanju populacije ali pa celo k izumrtju celotne, že sedaj ogrožene vrste.

Kraški suhi travniki pa so edinstveni tudi z evropskega vidika. Po zagotovilih strokovnjakov spada območje okoli Goliča po vseh biotskih in ekoloških standardih med posebna varstvena območja Natura 2000, gre za ekološko omrežje, ki je skladno z evropskimi direktivami. To, da se je Golič znašel na prednostnem seznamu pri izbiranju najprimernejše lokacije za vetrno elektrarno, je pravzaprav zelo smešno. Slovenija se je v pogajalskem izhodišču pri pogajanjih z Evropsko unijo obvezala, da bo za potencialna območja Natura 2000 že pred vstopom v EU upoštevala varstvena določila habitatne direktive, zlasti tako, da bo z namenom ohranjanja teh območij preverjala vplive različnih posegov. Gradnja vetrnih elektrarn gotovo ne bi ohranila tega območja.

Odgovori ministrstva so na prvi pogled pomirjujoči. Vseskozi poudarjajo, da bodo upoštevali mnenja civilne družbe in strokovnjakov, zakon o varstvu narave, specifične potrebe okolja in podobno. Kljub vsemu pa obstajajo dejstva, zaradi katerih se ob teh besedah poraja dvom. Kako to, da je načrtovani regijski park postal zanimiv za postavitev elektroenergetskih objektov? Zakaj je bilo treba izdelati naravovarstvene smernice za območje, za katero na ministrstvu dobro vedo, kakšna je njegova naravna vrednost? Zakaj je minister Kopač obiskal Golič, si skupaj s predstavniki Elektra Primorje ogledal sporno območje in se srečal s krajani? Zakaj je vlada le malo pred Kopačevim obiskom Primorske sprejela posebno uredbo, ki spodbuja in subvencionira proizvajanje elektrike iz obnovljivih virov? Na ministrstvu za okolje so na vztrajna vprašanja, kako komentirajo naravovarstvene smernice, zraven zelenih fraz dopisali, da je poleg vsebine treba pregledati tudi skladnost smernic s pravno podlago. In da posebnih aktov, s katerimi se ustanavljajo zavarovana območja in zavarujejo naravne vrednote, za območje Goliča in Kokoši za zdaj še ni. Morda pa so predvidena pomoč Evrope pri postavitvi zelenih elektrarn, mamljivi imidž upoštevanja kjotskega sporazuma in pritisk morebitnih investitorjev iz tujine vseeno dovolj velika spodbuda za uničenje nekaj nepomembnih in pustih suhih kraških travnikov. Z neumnim posegom v okolje, katerega edini namen bi bila proizvajanje in prodaja elektrike, se lahko na Goliču ponovi žalostna zgodba pred nekaj desetletji potopljenega Družmirja. Kako je že bilo tam? Zaradi izkopavanja premoga in pogrezanja tal je v Šaleški dolini nastalo jezero, ki je zalilo celo vas. Jezero je sicer najgloblje v Sloveniji, Družmirja pa že dolgo ni več.