Lov na izgubljene milijarde

"Z nabrušenimi noži smo prišli na finančni ministrstvo, trdno odločeni, da obranimo svoj delež proračuna," je po pogajanjih s predstavniki finančnega ministrstva povedal Aljoša Pečan Gruden, generalni sekretar ministrstva za informacijsko družbo (MID). Nože so brusili s podatki o fiksnih obveznostih, ki jih ima MID do Arnesa (Arnes pa do omrežja Dante), pa s podatki o stroških, ki jih imajo z novo ustanovljeno agencije za telekomunikacije, pa s tem, da so novo ministrstvo ... Ko so se pogajanja končala, je bil proračun MID-a tanjši za 72 milijonov SIT. Na MID-u so bili zelo nesrečni, na finančnem ministrstvu pa nepotešeni. Na manjših ministrstvih ob napovedanem proračunskem rebalansu brusijo bajonete. Ko pa besedo "rebalans" slišijo ministri večjih resorjev, se primejo za revolver. Ambicija finančnega ministra Ropa je namreč, da bi na raznih koncih proračuna napraskal 15 milijard SIT. Roki finančnega ministrstva so napeti, ta četrtek bi radi na vlado prinesli papirje o proračunskem rebalansu.

Zakaj rebalans? Rebalans je procedura, s katero naj bi proračun ponovno spravili v ravnotežje. Proračun je iz vsaj za silo ravnovesne lege omahnil zato, ker država ne more pobrati toliko denarja, kot ga je načrtovala razdeliti. Letos manjka okrog 40 milijard SIT. V prejšnjih letih je vlada ravnovesje lovila ob pomoči renominacije, procedure, s katero je premetala proračunske številke, ob tem pa novih številk parlamentu ni poslala v verifikacijo. Ob rebalansu pa vlada najprej premeče številke, potem pa nov finančni razrez potrdi še parlament. Ni čisto jasno, zakaj se je vlada letos odločila za rebalans. Morda zato, ker premetavanje proračunskih številk brez sodelovanja parlamenta ni najbolj higienično in demokratično. Verjetneje pa se zdi, da se je vlada za rebalans odločila zato, ker ima proračun večje probleme kot običajno.

Če vemo, da državni proračun znaša 1350 milijard, privarčevati pa je treba 15 milijard, se na prvi pogled zdi, da gre za enostavno operacijo. Pač, vsakemu bi vzeli odstotek ali dva proračunskega denarja. V resnici pa je reč nekoliko bolj občutljiva. Zelo velik del proračunskih obveznosti je namreč že vnaprej določen z zakonskimi obveznostmi ali pogodbami. Na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport pravijo, da varčevanje praktično ni več možno. Zaradi večjih obvez do plač, ki so določene s kolektivno pogodbo, mora ministrstvo finance že itak premetavati in zmanjševati postavke, ki niso fiksirane s pogodbenimi ali zakonskimi obveznostmi. Dr. Stane Pejovnik, državni sekretar na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport nam je zagotovil, da na ministrstvu ne morejo odstopiti od nobenega programa, saj so bili izjemno varčni že ob pripravi veljavnega proračuna. "Opuščanje programov ni možno, ker smo že itak na spodnji meji tistega, kar sistem še prenese. Naše stališče je neomajno," nam je dr. Pejovnik zagotovil prejšnjo sredo.

Tudi minister za delo, družino in socialo dr. Vlado Dimovski je pogajalcem finančnega ministrstva razložil, da so zakonske obveznosti, ki jih ima njegov resor, letos višje od lanskih. "Dvakrat smo se sestali na ministrski ravni, trikrat pa so se sestali še eksperti obeh ministrstev. Med prvim ekspertnim pogovorom so bile naše številke drugačne od številk, s katerimi so nastopali eksperti finančnega ministrstva. Prepričani so bili, da lahko v naši hiši privarčujemo bistveno več. Med tretjim ekspertnim sestankom pa se je ocena finančnega ministrstva že močno približala naši izhodiščni oceni." Minister Dimovski zagotavlja, da njegovo ministrstvo ne bo dopustilo nobenega posega v tisti del proračuna, iz katerega se napajajo z zakonom zagotovljeni transferji.

Na ministrstvih za šolstvo ter delo o številkah, ki naj bi jih položili na oltar proračunskega varčevanja, še ne želijo govoriti. Tudi predstavniki zunanjega ter gospodarskega ministrstva o številkah niso želeli govoriti. Na financah pa pravijo, da bodo do tega četrtka sklicali še vsaj en sestanek vseh koalicijskih strank, predstavniki vladajoče koalicije pa so o rebalansu dvakrat diskutirali tudi prejšnji teden. "Seveda, predstavniki čisto vseh ministrstev so nam pojasnjevali, da so oni nekaj posebnega, zelo specifičnega," taktiko pogajalcev z druge strani mize opisuje uradnik finančnega ministrstva.

Po do zdaj dostopnih in še nedokončnih podatkih bo v vrečo proračunskega varčevanja največ prispevalo ministrstvo za promet. "Pogajanja so se začela z idejo, da bi se odrekli 4,7 milijardam tolarjev," so nam povedali na ministrstvu za promet, "zadnji podatek pa pravi, da naj bi se odrekli 1,9 milijardam". Prometniki naj bi skoraj dvomilijardno cifro privarčevali z zniževanjem materialni stroškov, deloma pa naj bi znižali tudi investicije.

Ministrstvo za zdravje naj bi v varčevalni paket vrglo milijardo in 100 milijonov SIT. Slabo polovico vsote naj bi privarčevali tako, da bi znižali transfere Zavodu za zdravstveno zavarovanje, za 400 milijonov pa bodo zmanjšane tudi investicije. Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da varčevanje ne bo ogrozilo načrtovanih investicij v pediatrično kliniko in onkološki inštitut.

Ministrstvo za kmetijstvo naj bi bilo ob 500 do 600 milijonov SIT. "To je trikrat manj od prvotne ideje predstavnikov ministrstva za finance," nam je povedal minister Franc But in dodal, da varčevanje nikakor "ne sme ogroziti razvojnih projektov." Sicer pa But kot predsednik koalicijske SLS opozarja, da je rebalans zgolj gašenje požara. "Resno pa se je treba lotiti vzrokov."

Tudi ministrstvo za kulturo naj bi se odreklo okrog 500 milijonom. Polovico naj bi privarčevali v samem ministrstvu, polovico pa tako, da bi znižali dotacije javnim zavodom. To pa pomeni, da bodo kulturne institucije prikrajšane za dober milijon evrov kulturnega denarja.

Na ministrstvu za okolje in prostor so, kot pravi minister Janez Kopač, 360 milijonski varčevalni paket sestavili tako, da so nekaj milijonov velike zneske pobrali na več koncih. Recimo: nekaj milijonov nameravajo napraskati s preložitvijo investicije v čistilne naprave v planinskih postojankah, preložili bodo investicijo v sanacijo naftnih vrtin v Prekmurju ... Denar pa bi morali prerazporejati tudi brez rebalansa; ministrstvo mora namreč plačati izvedenska mnenja, ki so potrebna za pregon ilegalnih peskokopov.

Finančniki notranjega ministrstva so pogajanja z državnim trezorjem začeli pri milijardni vsoti, po par pogajalskih rundah pa je notranje ministrstvo pristalo, da privarčuje 255 milijonov SIT. Na obrambnem ministrstvu načrtujejo, da bi 300 milijonov privarčevali pri projektu informatizacije. Ministrstvo za pravosodje bi 100 milijonov privarčevalo s preložitvijo investicij v nove zapore, slabih 200 milijonov pa bi privarčevali pri drugih projektih. Šele v drugi polovici tega tedna pa naj bi bilo znano, kolikšna bo končna vsota varčevalnega načrta. Ob koncu prejšnjega tedna je do 15-milijardne vsote manjkalo še precej.