10. 6. 2002 | Mladina 23 | Politika
Ni za javnost
Očitno obstaja več predpisov in sporazumov, ki Sloveniji, ker ni članica Nata, niso dostopni in njeni javnosti ter celo državnim organom ne bodo dostopni vse do vstopa naše države v to vojaško zvezo
Ali je vedel, med kakšnimi bombami hodi? Dimitrij Rupel na jedrski podmornici Norfolk v Kopru.
© Srđan Živulović / Bobo
V času rajnke SFRJ smo imeli dva pravna sistema, poleg uradnega je obstajal še „tajni“ Uradni list, kjer so bili zapisani navadnim državljanom neznani predpisi. Danes kandidatke za vstop v Nato podobno vedo le to, da poleg javnih dokumentov te zveze obstajajo tudi tajni sporazumi med članicami, kar je resna ovira pri celovitem in objektivnem obveščanju javnosti o posledicah slovenskega vstopa v Nato. To pa ni edina nevarnost, ki jo prinašajo Natovi „tajni uradni listi“. Polemike, ki jih je prevzemanje „Natovih standardov“ pri določanju zaupnosti dokumentov povzročilo v Evropski uniji (in ki so se lani zaostrile celo do tožbe Evropskega parlamenta proti Evropskemu svetu zaradi omejevanja dostopa do informacij), so hkrati pokazale, da so Natovi standardi zaupnosti pogosto v nasprotju s temeljnimi pogodbami EU in da vse bolj omejujejo in, z besedami evropskih parlamentarcev, „kontaminirajo“ sicer liberalen evropski dostop do javnih informacij. Ne zgolj na vojaškem področju, pač pa tudi na povsem civilnih področjih, ki nimajo prav nobene zveze z vojsko, nacionalno obrambo in nacionalno varnostjo držav.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
