17. 6. 2002 | Mladina 24 | Politika
Nestrpna Istra
Bodo vlogo hrvaških civilnih jastrebov za pravično mejo v Istri prevzeli hrvaški ribiči?
Mlini
© Andrej Medica
Pred kakšnim letom sem se po službeni dolžnosti sprehajal po treh spornih zaselkih na levem bregu Dragonje, Bužinih, Škodelinih in Mlinih, in sem ljudi, ki sem jih srečal ob poti, vprašal, ali se čutijo bolj Slovence, Hrvate ali Italijane. Po popisih prebivalstva, ki so se na tem območju zgodili v zadnjih 100 letih, lahko ugotovimo, da so prebivalci teh treh zaselkov zamenjali nacionalnost približno vsakih 20 let - nekako tako, kot so se menjali oblastniki. Takrat pa so mi vsi avtohtoni prebivalci v en glas zatrdili, da so Istrani. "Istra ni bila nikoli razdeljena. Meje v Istri sploh ne bi smelo biti," so bili prepričani. Sicer pa o mejni črti niso radi govorili, češ da si ne želijo težav ne pri eni ne pri drugi strani, ali kot je pripomnil eden izmed njih: "Tudi če bi se izjasnili, ne bi nič pomagalo. O naši usodi so vedno odločali drugi, in tako bo tudi tokrat." Neodločeni so bili predvsem prebivalci Škodelinov in Bužinov, ki se večinoma preživljajo s prodajo sadja in zelenjave, pridelke pa prodajajo na tržnici v Umagu. Po tej plati so bili in so še zmeraj vezani na Hrvaško. Proizvodnja sadja in zelenjave je na Hrvaškem manjša kot v Sloveniji, zato tam sadje prodajo lažje, povrh vsega pa tudi po višji ceni. Po drugi strani pa bi radi spadali pod Slovenijo, predvsem zaradi boljšega življenjskega standarda. Skratka, odgovor na vprašanje, kje bi raje živeli, je bil za prebivalce pretežak. Zaradi sociale in zdravstva in zaradi bližine izolske bolnišnice v Sloveniji, zaradi prodaje sadja in zelenjave pa na Hrvaškem. Ali kot je pripomnil kmet iz Bužinov: "Raje bomo imeli pač tisto državo, ki nam bo omogočila boljše življenje." Nekaj dni po našem obisku sta vladi Slovenije in Hrvaške potrdili sporazum o meji, po katerem so bili zaselki na levem bregu Dragonje priključeni Hrvaški. Prebivalci pa naj bi bili deležni cele vrste posebnih ugodnosti glede na ostalih 300 tisoč prebivalcev ob slovensko-hrvaški meji. Zaradi možnosti pridobitve dvojnega državljanstva naj bi po svoji izbiri nekako živeli v obeh državah. Še naprej naj bi hodili na tržnico v Umag, zaradi sociale, zdravstva in šolstva pa bi bili slovenski državljani.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
