17. 6. 2002 | Mladina 24 | Politika
Umazani sporazum
Pri sprejemanju meddržavnega sporazuma o krški jedrski elektrarni so Slovenijo vodili bolj zunanjepolitični kot okoljevarstveni interesi
Preuranjeno slavje: Podpis sporazuma o JEK v Krškem decembra 2001
© Denis Sarkić
Nekega daljnega dne, tam proti koncu osemdesetih let, se je na Titovem trgu v takrat še Titovem Velenju zbrala množica ljudi. Dva, tri, štiri, šest ali še več tisoč se jih je nagnetlo, da bi vkup in v en glas protestirali proti domnevno že potrjeni lokaciji odlagališča jedrskih odpadkov. Seveda v bližini rudarskega mesta, nekje pod Šaleško dolino. Že zdavnaj minul ekološki shod je nekega tujega novinarja prepričal, da v Sloveniji nastaja demokracija, pomenil pa je tudi začetek politične kariere nekaterih zelenih politikov. No, minilo je ducat let in še kakšnega pol, končal pa se je tudi sijajni vzpon okoljevarstvenih strank. Od tistega civilno-ekološkega brbotanja je ostala le ena, a bistvena in usodna zahteva. V Sloveniji v zadnjem desetletju ni bilo dovolj politične volje, da bi se poiskalo trajno skladišče jedrskih odpadkov. Ravno nasprotno, referendumska zamisel o zaprtju krške jedrske elektrarne je poniknila sredi devetdesetih let, prvi pravi poskus ureditve njenega pravno-formalnega statusa pa rešitev za nakopičene jedrske sode prestavlja nekam daleč v nejasno prihodnost.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
