Draga lepotna operacija

"Najboljša možnost je podpis spremembe obstoječe pogodbe, da se namesto že naročenega letala falcon 900 EX dobavi manjše večnamensko letalo falcon 2000 EX brez plačila kazni in z ugodnejšo dinamiko poravnave ostalih obveznosti in kasnejšim rokom dobave letala," je sklepna ugotovitev druge komisije za nakup vladnega, ki je predsedoval šef vladnih pravnikov dr. Matjaž Nachtigal. Vlada se bo po novem vozila v nekoliko "manjšem" transkontinentalnem letalu falcon 2000 EX, ki se od svojega brata 900 EX razlikuje zgolj po ceni, ki je 7 milijonov dolarjev nižja (28 namesto 35 milijonov), po doletu (2000 EX preleti 3800 navtičnih milj, 900 EX pa 4500) in po manjšem potniškem prostoru. Falcon 900 EX naj bi bil prvotno dvanajstsedežnik, falcon 2000 EX pa bo namenjen le osmim osebam. Slednje pomeni, da bo falcon 2000 EX celo dražji od svojega predhodnika (potniški sedež v 9000 EX bi stal 2,91 milijona dolarjev, v 2000 EX pa 3,5 milijona dolarjev). Kar se luksuza notranjosti tiče, ostaja vse enako. Ali če nekoliko poenostavimo. Predstavljajte si, da bi recimo zaradi pritiska javnosti Drnovškov novi mercedes S 600 sklenili zamenjati za recimo nekoliko cenejši S 500. Dodatna oprema pa bi ostala ista. Hkrati pa bilo v avtomobilu precej manj prostora. Zgodila se je torej zgolj lepotna operacija, ki je na prvi pogled privarčevala dvajset odstotkov denarja, ki bo šel nekoč za nov večnamenski helikopter. Edina resna kazen, ki bo doletela razsipniške oblastnike, je čakalna doba na letalo. Predvidoma bo dobavljeno šele konec leta 2003.

Ali res ni bilo drugih alternativ? Nachtigalova komisija je imela dve možnosti. Prepričati Dassault, da bi zamenjal naročenega falcona 900 EX za cenejšega falcona 2000 EX, ali pa prevzeti naročeno letalo in ga pozneje prek razpisa zamenjati z drugim, cenejšim letalom. "Neka velika evropska korporacija je ponudila chalengerja 604 za recimo 28,8 milijona dolarjev in je bila pripravljena pod določenimi pogoji prevzeti falcona 900 EX. Vendar so ga hoteli prevzeti z diskontom 1,3 milijona dolarjev," je povedal Nachtigal. Zamenjava dražjega falcona za cenejšega brez kazenskih penalov je bila menda najugodnejša. Država bo tako odštela 28 milijonov dolarjev plus DDV, kar znese 33,6 milijona dolarjev. Če pa bi prišteli še stroške kreditiranja Temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske (TRP), iz katerih gre denar za vladno letalo, bi bila cena kar nekaj milijonov višja. Nekateri izračuni za falcon 900 EX so pokazali približek 57 milijonov dolarjev. Falcon 2000 EX pa je približno dvajset odstotkov cenejši, torej 45,6 milijona. Toda vlada pravi, da je nakupna cena letala le 28 milijonov dolarjev in je ostali stroški ne zanimajo.

Toliko naj bi stalo torej letalo, ki ne ustreza merilom, ki jih je postavila prvotna vladna komisija, ki jo je vodil generalni sekretar vlade Mirko Bandelj. Falcon 900 EX so izbrali zaradi stopnje varnosti (trije motorji), možnosti neomejenega letenja izven letalskih poti po celem svetu in doleta (New York v obe smeri). Član obeh komisij in vodja vladnih pilotov Marjan Boič pravi: "Ko smo se odločili za nakup letala falcon 900 EX, je vlada dala na razpolago 35 milijonov dolarjev. Odgovorno trdim, da je za 35 milijonov dolarjev nemogoče kupiti boljše letalo. Falcon 900 EX je nadstandarno letalo po svojih performansih." Vlada je kupovala najboljše, kar se lahko sploh dobi. V višjem cenovnem razredu so zgolj večja letala, ki jih večinoma kupujejo le veliko večje države ali najbogatejši poslovneži. V razredu falcona 900 EX so glede na dolžino preleta tudi cenejši brazilski embaerji (cena osnovnega modela okoli 20 milijonov dolarjev) ali Bombardierjevi chalengerji (cena 20-25 milijonov). Ti po preletu prekašajo nabavljenega falcona 2000 EX. V razred slednjega uvrščajo cessno citation X (18,6 milijona dolarjev), starejši model falcona 50 (18,8 milijona dolarjev), gulfstream 200 (20 milijonov dolarjev) ali Raytheonov horizon (16,2 milijona dolarjev). Novi falcon 2000 EX ima preleta 3800 navitičnih milj, kar pomeni, da bo pri vožnji na drugo stran moral pristati ob kanadski obali in napolniti rezervoarje ter šele nato odletel proti ZDA. Alternativa novemu letalu so seveda rabljena letala. Hrvaška je denimo bivše Tuđmanovo letalo chalenger 604 lani prodala zgolj za 12 milijonov dolarjev. Toda v Sloveniji rabljena letala nikoli niso prišla v poštev za nabavo. Vzrok za to tiči v opremi letala. Slovenskemu falconu so namreč nabavili še za 2,32 milijona dodatne opreme. V letalo je vgrajen tretji navigacijski sistem, head up display, ki omogoča letenje v slabih razmerah, in sistem, s katerim je letalo povezano z zemljo s faksi in telefoni. Večina rabljenih letal nima te opreme, dodatna vgradnja pa je poleg velikih stroškov menda tudi zelo zapletena.

Vlada je ob nakupu vseskozi zavajala, da kupuje večnamensko letalo, ki naj bi, ker gre denar pač iz TRP-jev, lahko koristilo tudi slovenski vojski. Toda falcone boste zaman iskali pod "multi-purpose" kategorijo letal, temveč zgolj med "business" letali. Eden od razlogov za nakup falcona pa naj bi bile tudi protidobave, ki bi jih morala narediti slovenska podjetja s francoskimi podjetji. Za te naj bi skrbel Dassault, in sicer v obdobju petih let, sicer bi sledili kazenski penali. In kako potekajo te protidobave? Zaradi novih pogajanj so bile do novega podpisa pogodbe začasno zamrznjene. "Nekaj preliminarnih pogovorov in pripravljenih pogodb je v fazi, nekaj minimalnih je sklenjenih. Mislim, da se bodo to poletje začeli izvajati večji in bolj resni posli," je v zvezi s protidobavami povedal Nachtigal.

In za konec še enkrat vprašanje, ali vlada sploh potrebuje prekoocensko letalo. V zadnjih dveh letih je predsednik Drnovšek letel v ZDA dvakrat, zunanja ministra Rupel in Frlec pa skupaj štirikrat.