Državljanska nepokorščina

Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav je na četrtkovi seji sprejel pričakovano odločitev, pa čeprav je bil to pravni in tudi politični precedens. Po štiriurnem zasedanju so nadzorniki soglasno sklenili, tisti, ki jih na sestanku ni bilo, so glasovali celo po telefonu, da kljub dokončni odločbi Agencije za zavarovalni nadzor ne bodo razrešili Nade Klemenčič in Jožeta Obersnela, predsednice in člana uprave največje slovenske zavarovalnice. Predsednik neposlušnega nadzornega sveta Milan Marolt je bil pri utemeljevanju jasen: "Ne moremo prevzeti odgovornosti za škodo, ki bi nastala z avtomatično in nekritično izvršitvijo odločbe v delu, ki se nanaša na zamenjavo navedenih članov uprave, saj so predložene sankcije v absolutnem neravnotežju z možno očitano kršitvijo." Dodal je še, da nazorni svet prevzema vso odgovornost, ker ne bo upošteval navodil agencije. Nadzorni svet je upravi tudi naložil, naj vloži pobudo za ustavno presojo 181. in 282. člena zakona o zavarovalništvu, saj naj zakon v teh členih ne bi zagotavljal svobodne gospodarske pobude in sodnega varstva zoper odločbe agencije. Nada Klemenčič se torej ne da, žogica zavarovalniškega spora pa je neusmiljeno vrnjena Juriju Gorišku, direktorju Agencije za zavarovalni nadzor. Nadzorni svet je naredil še nekaj, agencijo je povabil na sestanek, kjer naj bi skupaj našli kompromis in najboljšo pot iz zavarovalniške godlje. To je seveda malo nenavadno, sporna odločba je namreč dokončna, časa za iskanje kompromisa in za vložitev pobude za ustavno presojo pa je bilo že prej dovolj.

Čeprav je zgodba o pravnem spopadu in (ne)omejevanju nadzora zelo zapletena, se je pravzaprav začela preprosto. Država se je (končno in prepozno) odločila, da bo privatizirala slovenske zavarovalnice. Pri ugotavljanju lastniških deležev Zavarovalnice Triglav pa se je zapletlo, znani delničarji so zahtevali večji delež, kot jim ga je priznavala država. Z drugimi besedami, država si je hotela odrezati 85 odstotkov zavarovalniške torte, pa ji drugi tega niso pustili. Zakon o lastninjenju zavarovalnic se je znašel pred ustavnim sodiščem in prav lahko se zgodi, da bo tam padel. Ko je država ugotovila, da so delničarji premočni, je nanje začela izvajati drugačne pritiske. Najprej je Agencija za zavarovalni nadzor sporočila, da ji Zavarovalnica Triglav ni poslala vseh zahtevanih podatkov, še posebno tistih o plačah nekaterih članov uprave in sponzorskih pogodbah. Končni učinek je bila že omenjena in neupoštevana zahteva po razrešitvi Klemenčičeve in Obersnela. Skoraj sočasno pa se je oglasil še en vladni urad. Boštjan Penko, direktor Urada za boj proti korupciji, je v maniri Marjana Podobnika hollywoodsko sporočil, da preiskujejo sum o koruptivnih dejanjih v samem vrhu Zavarovalnice Triglav. Država se je torej odločila, da bo dokončno obračunala s posamezniki, ki so si po njenem v dobrih desetih letih zgodbe o jalovih poskusih privatizacije zavarovalnic pridobili preveč finančne in posledično tudi politične moči. To je čisto legitimno, a pravo vprašanje je, kako to država počne.

OK, najprej odvzem dovoljenja. Goriškova odločba in grožnje, da bo ob sedaj že jasnem neupoštevanju teh zahtev posegel po drakonskih kaznih omejitve finančnega poslovanja ali celo po odvzemu dovoljenja za poslovanje zavarovalnice, so bile seveda mišljene kot pritisk na nadzorni svet. Težko je namreč verjeti, da bi se država resnično odločila, da bo največji slovenski zavarovalnici odvzela dovoljenje za poslovanje. Bolj zapleten je položaj pri zahtevi po razrešitvi. Zavarovalnica Triglav agenciji ni dala podatkov, ki so bili vezani na izplačila posameznikom in nekaj sponzorskih pogodb, ker naj bi bilo to nepotrebno za presojo obvladovanja tveganja zavarovalnice. V upravi so pač presodili, da o plačah in nagradah ne bodo govorili. "Prišli so do meje, ko smo morali reči, da se ne gremo več," je o zahtevah agencije v intervjuju za Delo dejal Jože Obersnel, Nada Klemenčič pa je dodala, da je bil namen inšpektorjev agencije inkriminacija članov uprave zaradi sproženega ustavnega spora. Zakaj Nada Klemenčič agenciji ni hotela izdati podatkov o svoji plači, če te podatke recimo poznajo na davčni upravi in v nadzornem svetu? Lahko samo zaradi trme, odločenosti in skrivanja osebnih dohodkov, ki bi jih iz agencije kakšen "vladni" krt gotovo hitro poslal na naslovnice medijev, ali pa morda zaradi številk in dejstev, ki bi lahko razkrili domnevno skorumpiranost pri poslovanju z delnicami, na katero je namigoval Boštjan Penko. Sicer pa so njegovi namigi pravzaprav smešni, ni namreč v navadi, da detektivi in policisti na ves glas razlagajo, kdo so njihovi osumljenci in česa naj bi bili osumljeni.

Seveda bi bilo zelo nemarno za zavarovalniško godljo obtožiti le državo. Če so vodilni resnično storili kazniva dejanja, morajo zanje tudi odgovarjati, podobno kot bodo verjetno odgovarjali člani nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, ker so namesto navodil agencije raje poslušali upravo, ki jo pravzaprav nadzorujejo. In kaj se bo zgodilo v prihodnjih tednih? Težko je verjeti, da bo Jurij Gorišek z nadzornim svetom sklenil kakšen kompromis, zato bo moral, če ga seveda zanima ugled in položaj agencije, po 17. avgustu neposlušnemu Triglavu naložiti kakšno kazen. Verjetno to ne bo dokončen odvzem dovoljenja, pač pa kakšen vmesni korak: pogojen odvzem, začasna uredba, izredna uprava ali podobno. Vprašanje pa je, kaj lahko stori ustavno sodišče. Nada Klemenčič, ki je bila nekoč vrhovna sodnica, tako da ji pravniški posli niso neznani, dobro ve, da odločitve ustavnega sodišča vedno veljajo le za naprej in načeloma ne vplivajo na postopke, ki so bili izpeljani pred izdajo odločbe. Vendar to ne pomeni, da bo ob napovedani ustavni presoji Zavarovalnica Triglav na ustavnem sodišču pogorela, vprašanje je samo, kakšne bodo praktične posledice presoje. In Nada Klemenčič? Tla pod nogami so se ji pred meseci dobro zamajala in se kljub pomoči nadzornega sveta še vedno tresejo. Naslanjanje na ustavno sodišče pa morda ni le obupan poskus železne lady, da ostane za krmilom barke, ki jo uspešno vodi skoraj ducat let. Prav lahko se zgodi, da se bodo tla pod nogami zamajala še Juriju Gorišku, saj se ta menda tudi zaradi osebnih zamer ni znal pogoditi z Zavarovalnico Triglav. Politika je bila zmeraj sprejemanje kompromisov, igra, ki se je pri lastninjenju zavarovalnic ne zna igrati ne ena in ne druga stran. Niti država niti Zavarovalnica Triglav.