Če se rodiš cigan

Nedavno sprejeta novela zakona o lokalni samoupravi predpisuje dvajsetim občinam, da morajo tam živečim Romom zagotoviti pravico do predstavnika v občinskem svetu. To pomeni, da naj bi v dvajsetih občinah Romi prikorakali na posebej za to pripravljeno volišče in oddali glas za enega svojih rojakov, s čimer bi tudi pospešili integracijo (in ne asimilacije) Romov v lokalno skupnost in spodbudili večjo organiziranost Romov, oni sami pa bi sprejeli nekatere odgovornosti.

Zapletlo se je že pri sprejetju novele, kajti Janez Janša, izvoljenec iz Grosupelj, je predlagal izključitev svoje volilne enote s seznama dvajsetih, ker naj bi bilo tamkajšnjih Romov premalo. Ampak zakon je sprejet - seznam občin pa ne glede na Janševo dopolnilo še vedno enak, kot ga je na podlagi merila "avtohtonosti" predlagal Urad vlade RS za narodnosti. Sedaj morajo občinski svetniki uskladiti občinske akte z novo zakonodajo, imenovati posebno občinsko volilno komisijo in izpeljati volitve.

Upornice

Čeprav je usklajevanje zgolj formalnost - gre za določbe Ustavnega sodišča RS -, je iz večine občin zadišalo po nezadovoljstvu z novo ureditvijo. Določenim rokom navkljub sedem od dvajsetih občin ni uskladilo statutov z novim zakonom. Neposlušnost se pri tem, po navedbah Službe RS za lokalno samoupravo, kaznuje z razpustitvijo občinskega sveta in možno odstavitvijo župana. A koga to zanima tik pred volitvami oziroma tik pred koncem mandata?

V občini Krško nekaj svetnikov ni hotelo sodelovati na seji in kasneje ni bila dosežena potrebna dvotretjinska večina, razprava o žgoči točki dnevnega reda pa je bila prekinjena. V občini Beltinci so trije svetniki sejo zapustili, drugi tudi niso bili ravno navdušeni nad spremembo, predvsem zato, ker bi bili po njihovem Romi tako privilegirani. Zdaj že zloglasni občini Grosuplje po besedah tamkajšnjega direktorja občinske uprave ni uspelo sprejeti novega statuta, ker v dvorani zaradi dopustov ni bilo dovolj svetnikov. Sklepčnosti ni bilo niti v občinah Tišina in Trebnje, kjer "nesprejetja" sploh niso hoteli komentirati. "Nismo sprejeli, ker nismo hoteli," je dejal direktor občinske uprave Trebnje Janez Slak. Pravi upor se je ob glasovanju zgodil v občinah Semič in Šentjernej, toda temu je treba dodati, da tudi v občinah, kjer že pripravljajo volilno enoto za Rome, s spremembo niso zadovoljni. "Statut smo sprejeli, ker moramo upoštevati zakonodajo, čeprav se z njo ne strinjamo. Romom smo tudi do sedaj pomagali, zdaj pa bodo sploh privilegirani," so dejali v občini Kuzma. Romi niso sposobni izpeljati volitev, Romi lahko odločajo le o tem, kar se nanaša na njihove probleme, pa še to z omejeno odgovornostjo, z Romi so same težave ..., je bilo slišati od uslužbencev različnih občin, kjer so svetniki s stisnjenimi zobmi pokleknili pred državo.

Zakaj ne?

V občini Šentjernej, kjer je pet svetnikov od štirinajstih prisotnih glasovalo proti romskemu predstavniku, župan občine ni hotel povedati imen. "Lahko rečem, da so proti glasovali svetniki SDS, bivši krščanski demokrati in Gospodarska lista. Zmotila jih je dvojna volilna pravica Romov - saj lahko volijo dvakrat: za svojega predstavnika in kot navadni občani. Tudi mene osebno moti nova ureditev, toda moramo upoštevati zakon in upam, da bomo na prihodnji seji sprejeli statut," je dejal župan Frane Hudoklin (SLS). Meni, da posebne koristi od predstavnika Romov ne bodo imeli niti občina niti Romi - je pa to velika obremenitev za občinski proračun.

V Semiču sta proti glasovala Jože Mihelčič (LDS) in Sergej Čas (SNS), poleg tega je to, da bo na prihodnji seji glasoval proti, napovedal tudi svetnik SDS Ferdinand Jakša. Vsi trije nameravajo kandidirati na bližnjih volitvah, iz česar lahko sklepamo, da ima njihova predvolilna poteza podporo pri semiških volilcih.

"Ne strinjamo se, da nas država posiljuje z novim zakonom. Meja solidarnosti z Romi pa je že prešla sprejemljivost," meni semiški župan Janko Bukovec (SLS). Semiški svetniki trdijo, da člani dveh romskih družin, ki sta se v začetku petdesetih let naselili na ozemlju občine (zdaj je v občini več kot dvesto Romov), vsekakor niso avtohtoni prebivalci. "Mogoče za tiste, ki so v Ljubljani, so avtohtoni, za nas pa niso. V Mariboru in Ljubljani tudi živi veliko Romov, zakaj tam nimajo svojega predstavnika?" se sprašuje Bukovec. Hočejo, da parlament prekliče odločitev, ampak zakonska določila so jasna, zato predvidevajo, da bodo morali sprejeti statut in kasneje vložiti protest.

Na ozemlju občine Semič so štiri romska naselja, od teh je Sovinjek najtežavnejši: "Imamo enajst problematičnih družin, ne smemo jih primerjati z drugimi Romi, ki so že socializirani in urejeno živijo. Ampak 85 problematičnih Romov je dvojno problematičnih." Moti ga, da kar dvesto občanov dobi minimalno zajamčeno plačo (48.000 tolarjev), Rom pa dobi 36.000 tolarjev socialne pomoči in od 8000 do 9000 tolarjev otroškega dodatka, poleg tega mu obleke in druge življenjske potrebščine prinese Rdeči križ: "Kdo bi še sploh delal? Čim več otrok, tem več denarja."

V romskem naselju Srednja vas, ki je bilo pred dvema letoma razglašeno za najbolj urejeno vas v Beli krajini, je zgodba drugačna. Tamkajšnji Romi izrecno poudarjajo, da otrok niti ne učijo govoriti romsko (zaradi težav v šoli), in se pritožujejo nad diskriminacijo Romov pri iskanju zaposlitve. "Ko vidijo romski priimek, se sploh nočejo pogovarjati. Zato so že tri družine zamenjale priimek," je dejala ena od prebivalk vasi. Stigmatizirani, med drugim tudi zaradi ravnanja drugih, t. i. nesocializiranih Romov, se poskušajo čim prej staliti v loncu slovenstva: slovenska imena, slovenski jezik, zavajanje ob popisu prebivalcev itd. Nekako samoumevno pa je, da predstavnika v občinskem svetu potrebujejo Romi, ki izpovedujejo nomadstvo (k tem nas je peljal tudi župan Semiča, češ, poglejte, oni že niso sposobni sodelovati pri procesih upravljanja), in ne tisti, ki se poskušajo izvleči iz začaranega kroga revščine. "Ne razumem, s čim bi bili svetniki oškodovani, če bi z njimi za mizo sedel Rom?" se sprašuje sedanji predsednik semiškega romskega društva in za zdaj edini kandidat za svetnika Damijan Hrvat. "To, kar so storili na vrhu, je velik korak za nas Rome. Krivdo za to, v kakšnih razmerah živimo Romi, sem iskal pri Romih, zdaj pa vidim, da je tako tudi drugje." Moti ga delo socialne službe, kjer imajo nekateri posamezniki prevelika pooblastila za razporejanje denarja Romom, da se tako neučinkovito in nepravično razprši. Trdno pa je prepričan, da so semiški Romi ob podpori občine sposobni izvoliti svojega predstavnika. A za zdaj kaže, da ne bo šlo zlahka, kajti ravnanje svetnikov spominja na obnašanje nekaterih belcev ob vključevanju črncev v "belo" življenje ali nekaterih Avstrijcev, ki bi najraje ponemčili slovensko manjšino.