Predsednikova darila

Pred kratkim je javnosti postal dostopen seznam daril, ki so jih poklonili Bushu mlajšemu v času njegovega predsednikovanja. Med drobnimi spominki in 70 steklenicami vina izstopajo kavbojski rekviziti: šest parov škornjev, pet sedel (med njimi eno stane 7500 dolarjev), štirje klobuki in trije noži. Predsednika Putina neprestano obdarujejo s konji - samo jordanski kralj mu je poklonil tri. Iz kakšne nekdanje sovjetske republike pa mu nenehno dostavljajo žrebce. Iz Tajske gredo v svet sloni, dva so poklonili šestmesečni japonski princesi. Lesenega dvometrskega orjaka pa je v šestdesetih letih dobila britanska kraljica Elizabeta II. Zdaj je med dvesto darili, izbranimi izmed vseh, ki jih je kraljica dobila v petdesetih letih svojega "mandata", na ogled na razstavi v Buckinghamski palači.

Država Slovenija sicer nima bogate tradicije, a v predsednikovi palači se kljub temu najde marsikaj zanimivega. Recimo ročno poslikana kravata, ki jo je neka gospa za Milana Kučana pustila pri vratarju na predvečer razglasitve samostojnosti; ta velja za prvo, tako rekoč še "pred"predsedniško darilo. A ko smo hoteli izvedeti, kaj vse je Milan Kučan dobil v dar v zadnjih desetih letih, seznama daril, na katerem naj bi bilo od 370 do 400 primerkov izkazovanja spoštovanja in drugih čustev do predsednika, nikakor nismo mogli dobiti. "To je interni dokument, ki je del predsednikovega urada. Zato ga ne dajemo na vpogled," so sporočili iz urada. Nenavadno. Zakaj je seznam daril ameriškemu predsedniku javen, seznam daril slovenskemu predsedniku pa ne? Martin Cerkvenik, namestnik generalnega sekretarja urada predsednika, je razložil, da seznama ne moremo videti iz dveh razlogov. Prvič, ker enotnega seznama sploh ni. Nekaj je napisano na roko, nekaj je v računalniku. Nekatera darila pa menda sploh manjkajo. Oziroma lahko da obstajajo, toda njihov izvor ni jasen, ker ni nikjer evidentiran, ali pa jih fizično ni (kam so izginila, ne ve nihče), vendar so uradno vpisana. Prav zdaj poskušajo vse te podatke spraviti na en medij, a to ne bo tako kmalu izpeljano. "Druga stvar pa je, da jaz sploh nisem pooblaščen (generalni sekretar je na dopustu) za dajanje seznama v javnost," je pojasnil Cerkvenik.

Zaprašena in pozabljena

Večina predsednikovih daril ima predvsem simbolno in ne cenovno vrednost. Svoj vek preživijo objeta v rdeči žamet razkošnih škatel in sončne žarke zagledajo le ob obisku kakega fotografa ali čistilke. Na desetine odlikovanj, pozlačenih redov, spominskih ploščic itd. najbrž nikoli ne bo videl nihče, čeprav je obisk, tako kot ogled državnega zbora, možen po vnaprejšnjem dogovoru. Glavni razlog za to je prostorska stiska. Zaprašen kurent se stiska v zadušni kleti ob manj vrednih, protokolarno vpisanih, toda že davno pozabljenih darilih. Tam so slike ljubiteljskih umetnikov, darovi državljanov in občin. Granata kalibra 149 mm italijanske izdelave iz leta 1916 (darilo veterana iz Nove Gorice), težka 37,6 (!) kilograma, slika skupine Laibach z napisom Ljubljana -Zagreb-Beograd 1987-1996, kegelj iz davnega leta 1992 s slabo berljivimi identifikacijskimi oznakami in prisrčna slika nekega učenca iz Kamnika s pripisom: "Dragemu predsedniku za rojstni dan."

"Kletna" darila sodijo med prva in njihove dvomestne inventarne številke so pošteno obrabljene zaradi časa. Darila v sosednji sobi, ki naj bi bila nekoč posebej preurejena za arhiviranje darov, pa so na "internem dokumentu urada", tj. seznamu daril, vpisana pod številkami nad sto, torej so iz poznejšega obdobja samostojnosti Slovenije. Na uradu razmišljajo celo o steklenih vitrinah, kjer naj bi bila razstavljena najzanimivejša med njimi, saj za vse tako in tako ni prostora. Vprašanje je, ali bi v njej našla prostor velika televizija Haier, ki so jo med obiskom pri predsedniku poklonili predstavniki kitajskega podjetja Haitech. Bi pa zato v vitrino sodil velik, po približnih ocenah 10-kilogramski židovski svečnik z osmimi zvončki - darilo zunanjega ministra Izraela Šimona Peresa. Skoraj neverjetno je, da je videti svečnik nekoliko izropan, manjka namreč nekaj kamenčkov, za katere se ne ve, kam in kako so izginili. Tudi veleredu Kralja Tomislava, darilu Stjepana Mesića, iz neznanih razlogov manjka nekaj detajlov. Tu so še maketa letala Edvarda Rusjana, goriškega pionirja letalstva, servis luksemburškega porcelana iz rok danske kraljice, romunska vaza in češka slika nedoločljivega izvora. Med ogledovanjem te slike nas je priplezal veselo pozdravit par ščurkov (hroščev?), morda zaradi vonja nekaj dobro zapakiranih obarvanih jajc, ki jih je bogsigavedi kdo podaril za ni jasno katero veliko noč in od tedaj ležijo v vsej svoji veličini med "paradnimi konji" slovenskega državnega protokola. Sicer pa marsikaterega darila predsednik sploh ni videl, kar je povsem uveljavljena praksa, kajti darila so lahko dostavljena predstavnikom protokola brez sodelovanja udeležencev srečanja.

Drugače je s "ta velikimi", za njihova darila predsednik vsaj zagotovo ve, da obstajajo, čeprav niso nujno uglednejša ali dragocenejša od drugih. Bill Clinton je, ko je s soprogo obiskal sončno stran Alp, poklonil Kučanu usnjeno torbo s svojim grbom. Predsednik Grčije je podaril dve repliki starogrških amfor iz čistega srebra. Od turškega predsednika Demirela je prispela puška, od Mitterranda kristalni krožniki, predsednik Goenz mu je podaril monografijo o Madžarski, Cossiga italijansko gravuro, češki predsednik Vaclav Havel sliko Prage, predsednik Ukrajine Leonid Kučma pa prt in šest prtičkov. Poveljnik zavezniških enot zveze Nato Wesley Clark je pred dvema letoma Kučanu izročil samokres in kopijo medalje rožnatega srca, ki jo je za hrabrost od 7. avgusta 1782 delil George Washington. Na plošči je vgraviranih nekaj besed v angleščini o tem, da je priprava na vojno največje zagotovilo za ohranjanje miru.

Kitajska komunistična partija je predsedniku poklonila eno najlepših daril - ročno izdelano miniaturo iz žada. Moldavci pa so ga dobesedno zasuli z majhnimi preprogami in drugimi darili, med katerimi najbolj izstopa gromozanska steklenica šampanjca s Kučanovim portretom. Sicer pa je tudi portretov drugih državnikov med darili precej. Kraljevske in druge znane osebnosti imajo navado ob srečanjih darovati svoje portrete v dragih okvirjih. Nekaj bleščečih je razstavljenih tik ob predsednikovi mizi, drugi čakajo na svoj trenutek zaviti v žamet. Kučanu najljubša je fotografija Havla in Goenza pod črno-belo fotografijo Hemingwaya v kobariškem muzeju. No, prvak med darili je nedvomno darilo papeža Janeza Pavla II. A ne toliko zaradi mozaika, na katerem je upodobljena ena najstarejših cerkva v Rimu, cerkev Marije Snežne, delo vatikanske obrtne delavnice, temveč zaradi stojala. Leseno veličastno stojalo, podarjeno kot dodatek k sliki, kaže, da v Vatikanu očitno dobro vedo, kaj se dogaja z darili, ki sama ne poskrbijo za svojo razstavljenost.

Trudili smo se najti tudi darila večjih slovenskih podjetij, a smo opazili le kip Martina Krpana, ki ga je podaril predsednik uprave BTC. Drugih se ne spomnijo niti v predsednikovem uradu niti v samih podjetjih. Krkina služba za stike z javnostmi je odločno zatrdila, da niso nikoli podarili nobenega darila. Slovenske železarne so poklonile tomahavk. Predstavnica Mercatorja je potrdila, da Mercator ni poklonil ničesar, niti med Kučanovim obiskom v Sarajevu ob slavnostnem odprtju tamkajšnjega nakupovalnega središča. Zato pa je v Sarajevu "Čevabdžinica Željo" svojemu gostu poklonila bakreno ploščo s podobo Sarajeva.

Made in Slovenia

Predsedniki darila ne le dobivajo, ampak jih tudi dajejo. Ponavadi, če gre za obisk na visoki ravni, se ljudje iz protokola poprej pozanimajo o uradnih hobijih in celo namignejo, kdo bo kaj podaril, da ne bo kaj narobe. Princ Charles je tako v dar od Slovenije dobil čebelnjak, ki naj bi zdaj stal na njegovem posestvu. Tedaj so mu čebelnjak poklonili z rojem čebel, toda zaradi zapletov s strogimi veterinarskimi ukrepi je moral Charles sicer v svetu priznane slovenske čebele pustiti na rodni grudi. Nekdanji predsednik nizozemske vlade Dehan (kar pomeni petelin) je svojo žival lahko odnesel domov. Ker zbira peteline vseh barv, oblik in materialov, je državni protokol poiskal slovenskega keramika, ki je baje naredil krasnega petelina. Vrednost petelina najbrž ni presegla višine zadnje objavljene povprečne slovenske plače, zgornje meje vrednosti darila, ki ga lahko šefu države, predsedniku parlamenta, predsedniku vlade ali ministru za zunanje zadeve na uradnem obisku v Sloveniji izročita gostitelj in njegova soproga. Težje bi to verjeli za Charlesov čebelnjak ali za globusa, ki sta ju dobila Bush in Putin, ko sta se srečala na Brdu. Državni protokol Slovenije je namreč posebej zanju naročil kristalna globusa, na katerih prozorni obli je z zlato barvo označena Slovenija. Kot so povedali v Rogaški Slatini, je bilo unikatnih globusov na marmornem podstavku izdelanih deset, cena, za katero je posameznega mogoče naročiti v trgovini, pa je 292.832 SIT. Predvidevamo, da je državni protokol pri globusih dobil količinski popust, kajti oba predsednika sta poleg globusa dobila še repliko Plečnikovega svečnika. Druga zapoved pri državnih darilih se nanaša izključno na slovenski izvor in izkaz slovenske kulture - darila morajo promovirati in predstavljati domovino. Papež je tako leta 1993 dobil pastirsko palico. Na 9. srečanju predsednikov srednjeevropskih držav pa so gostom podarili kopije poslikane kmečke skrinje z Gorenjskega. Precej uglednejše naj bi bilo darilo za takratnega predsednika ZDA Billa Clintona. Govorilo se je, da mu bo Slovenija poklonila lipicanskega žrebca. Pa je vendarle dobil samo Dalmatinovo biblijo v slovenskem jeziku iz leta 1584.

Osebna darila, ki naj bi nastopala poleg uradnih, so redka. Predsednik republike je recimo osebno poklonil japonski princesi Sayako ajdov kruh z orehi in vino. Španski kralj Juan Carlos I. pa je bil s steklenico slovenskega rdečega vina tako zadovoljen, da je v predsedniški urad v zahvalo odposlal tri buteljke rdečega španskega vina.

In kaj lahko predsednik odnese domov, kaj pa je last države? "Vse, kar mu je bilo podarjeno kot predsedniku, je lastnina države. To, kar je dobil osebno, kot Milan Kučan, pa je njegova last," je pojasnila Gabi Matkovič, vodja informativne službe kabineta predsednika. Med osebna darila gotovo sodijo tista, ki so mu jih podarili najbližji sodelavci. Denimo planinski čevlji, ki so baje že precej izrabljeni, in kolo za fitnes, ki je še zmeraj povezano z rjavo praznično pentljo in v prehodni sobi za darila ne kaže znakov življenja.

In kaj si je najbolj zapomnil in ima najraje predsednik? Velik bonsai (darilo direkcije Rolanja po sceni) pred mizo svoje tajnice, ki ga tudi uspešno zaliva: 'Ker ga vsak dan gledam in ker se je tako lepo razrasel.'