Pivo in plače

Kako razumeti gesto belgijskega pivovarskega koncerna Interbrew, ki si želi pridobiti ekskluzivno pravico do dokapitalizacije ljubljanske Pivovarne Union? Če vemo, da ima Pivovarna Union dva velika lastnika, Pivovarno Laško in belgijski Interbrew, se zdi ambicija Belgijcev, da bi pridobili ekskluzivno pravico do dokapitalizacije, hudo čudna. V Pivovarno Union bi namreč želeli vložiti natanko toliko kapitala, da bi postali lastniki 50,3 odstotkov delnic. S tem bi Laščanom, ki že obvladujejo večinski delež Uniona, iz žepa vzeli zmago v pivovarski vojni.

Na prvi pogled se zdi, da Belgijci načrta ne morejo izpeljati. Ne morejo priti na skupščino Uniona in s tričetrtinsko večino izglasovati sklepa, ki bi uničil prizadevanja Laščanov, torej večinskega lastnika. Morda Belgijci zgolj dražijo svoje tekmece iz Laškega. Vendar bi bilo to draženje povsem nesmiselno, če ne bi obstajala teoretična možnost, da Belgijci svoj načrt izpeljejo. Teoretično bi bilo možno, da državni urad za varstvo konkurence Laščanom vzame vse upravljavske pravice. S tem pa bi Laščani izgubili glasovalne pravice in na skupščini Uniona, ki bo čez dva tedna. In če Laško na skupščini ne bi imelo nobenih glasov, bi Belgijci teoretično lahko izglasovali sklep, s katerim bi si dodelili ekskluzivno pravico do dokapitalizacije. Znanstvena fantastika? Če so slovenski pravni svetovalci, ki belgijskim pivovarjem pomagajo v bitki za Union, s to idejo, ki izgleda kot znanstvena fantastika, dobro zaslužili, lahko prizadevanja za zaslužek le pozdravimo. Kaj pa, če vendarle ne gre za znanstveno fantastiko? Kar za nekaj reči se je zdelo, da so znanstvena fantastika, a so se izkazale za verjetne, celo za točne.

Recimo: ko je bila objavljena vest o plači predsednika uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice dr. Arharja, se je zdelo, da je pisanje, ki govori o več kot treh milijonih bruto plače, zgolj fikcija. Pred tednom dni pa je nadzorni svet Vzajemne vendarle nekoliko skesano sporočil, da seštevek osnovne plače in dodatkov na uspešnost v resnici znaša več od treh milijonov. Plača, ki znaša tri milijone, je, če gre za zasebni sektor, nedvomno zelo spodobna. Vendar zgražanje ne bi bilo primerno, ker lahko lastnik podjetja direktorju plača, kolikor se mu zdi primerno. Tudi tri milijone. V javnem sektorju pa je milijonska plača bistveno bolj vprašljiva. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je v tem trenutku nekje vmes. Dejavnosti, ki jih danes opravlja Vzajemna, so bile do dela 1999 del dejavnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje, torej del javnega finančnega sektorja. Leta 1999 pa naj bi s spretnostjo kirurga, ki ločuje siamske dvojčke, ločili ZZZS in Vzajemno. V ZZZS naj bi ostal denar obveznega zdravstvenega zavarovanja, v Vzajemni pa denar prostovoljnega zavarovanja. ZZZS naj bi bil del javnega finančnega sistema, v končni instanci bi z Zavodom upravljala država. Z Vzajemno pa naj bi upravljali zavarovanci, ki so lastniki Vzajemne. Tu se je pojavil problem. Zavarovancev je več kot milijon. Kako iz milijonske množice izvoliti upravne organe? Uveden je bil režim začasnosti, ta pa je naplavil nenavaden hibrid. Z Vzajemno upravljajo organi, ki so v končni instanci del javnih financ, del paradržavnega finančnega korpusa. Hkrati pa se je nadzorni svet obnašal, kot da bi bila Vzajemna finančna ustanova v zasebni lasti. Če bi milijon zasebnih lastnikov Vzajemne zdravstvene zavarovalnice že sodelovalo v organih upravljanja, bi se ta milijonska množica z direktorjem lahko dogovorila tudi za plačo, ki bi - če bi bilo gospodarjenje finančne ustanove uspešno - znašala tri milijone bruto. Vendar zasebni lastniki pri upravljanju še niso mogli sodelovati.

Ima teden dni stara štorija o plačah v Vzajemni zdravstveni zavarovalnici kak skupni imenovalec s teden dni starimi dogodivščinami v Zavarovalnici Triglav? Kot je znano, je državna agencija za zavarovalni nadzor nadzornemu svetu Zavarovalnice Triglav naložila, naj ta odstavi dva člana uprave, predsednico Nado Klemenčič in člana Jožeta Obersnela. Zakaj? Zato, ker uprava Zavarovalnice Triglav agenciji za zavarovalni nadzor ni hotela posredovati podatkov o plačah članov uprave. Uprava Triglava je trdila, da podatki o plačah nimajo nobene zveze z nalogami agencije za zavarovalni nadzor. Agencija pa je trdila, da je zavarovalnica po zakonu dolžna posredovati vsakršen podatek. Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav, v katerem sedijo predstavniki zasebnega kapitala, je zahtevo državne agencije za zavarovalni nadzor zavrnil in uprave Triglava ni obglavil.

Spor med državno agencijo za zavarovalni nadzor in nadzornim svetom Zavarovalnice Triglav pa je vendarle naplavil tudi koristen podatek. Predsednica uprave Zavarovalnice Triglav Nada Klemenčič je na vprašanje Radia Slovenija, ali ima višjo ali nižjo plačo od predsednika uprave Vzajemne, odločno odgovorila: "Nižjo!" Zabavno bo videti, ali bodo podatki o plačah članov uprave Triglava za državne organe po epizodi z Vzajemno še problematični.