Novi Vojaški slovar

V spremnem tekstu jo je obrambni minister Anton Grizold pospremil z besedami, da ni namenjena le strokovni temveč tudi širši javnosti.

Začnimo torej pri A, pri pojmu aerofotogrametrija. Tega slovar pojasni z ustreznico (aerofotogrametrija). Kaj za vraga je to? Ker slovarski del pojmov ne pojasnjuje, lahko poskusimo s stostranskim seznamom srbohrvaških ustreznic. Geslo v srbohrvaščini aerofotogrametrija pomeni v slovenščini aerofotogrametrijo. In smo prišli iz dežja pod kap! Imamo namreč slovar, ki v prvem delu slovenske besede pojasnjuje s srbohrvaškimi, v drugem pa po obrnjenem ključu srbohrvaške prevede v slovenske.

Če torej vojaških pojmov ne poznamo, si s slovarjem ne moremo pomagati. Ako poskusimo poiskati drugo geslo, kot je recimo gig, smo spet pri tavtologiji gig=gig. Tu nam v poznavanju vojaških vsebin pomaga sicer Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki nam razkrije, da je gig "dolg, lahek čoln na vesla na vojni ladji".

Vojaški slovar je očitno konspirativni projekt, napisan kot varovanje vojaških skrivnosti, tako da ga razen poklicanih nihče ne bi razumel.

Seveda pa slovar ni le seznam slovenskih in srbohrvaških paralel, zakaj nekatera gesla pojasni z ustaljenimi besednimi zvezami; pri sili jih naniza kar za dobro stran: aerodinamična s., agresivna s., ... s. pakta Nato, ...kvislinške s. ...

S pojmovnega zornega kota nosi slovar napačno ime, zakaj Vojaški slovar ni podoben Pravnemu terminološkemu slovarju (ZRC. Lj, 1999), ki bralcu ljubeznivo na široko pojasnjuje pravne pomene pojmov arbitraža, nedolžnost, senatus consultum etc., ampak bi ga bilo ustrezneje nasloviti Slovensko-srbohrvatsko vojaško besedišče.

Če odmislimo anahronizem, kot je uporaba naziva srbskohrvatski jezik v času obstoja hrvaškega, srbskega in bosanskega jezika, pa benevolentno rečemo, da gre bolj za pragmatičnost, se postavi vprašanje: zakaj smo dobili slovensko-srbohrvatski vojni besednjak?

Z lingvističnega stališča je seznam srbohrvaških ustreznic večkrat popolni nonsens. Navajati starogrške skovanke kriptogram, hidrodrom, aerostat ali termine radio, evakuacija, efektiven, eskalacija, patriotizem, saboter, trofeja, veteran etc. pod rubriko srbohrvaške paralele?

Tudi v času, ko se generalštab priključuje Natu, bi pričakovali drugačen dvojni slovar: angleško - slovenski in slovensko - angleški, ali pa večjezično paralelo: angleško - slovensko - francosko - špansko - italijansko - portugalsko - nizozemsko - grško - češko - poljsko - madžarsko.

Za tip slovarja, ki je strokoven in ne razlaga pojmov, je knjiga bistveno preobsežna. Vključi namreč tudi množico splošnih pojmov: rastlina, domovina, oliven, štiri, začasno ... Očitno po kriteriju: vzemimo vse, na kar lahko vojska naleti.

Daljnega leta 1939 je v Sarajevu izšla drobna knjižica v cirilici z naslovom: Francusko-srbskohrvatski vojni rečnik, ki jo je napisal kapetan Obrad D. Obradović, spremno besedo pa je pripisal slavni general Simović. Knjižica je sicer tanka, a izčrpna; objavi celo serijo slik orožja: od puške, konjske vprege pa do letala in podmornice, z imeni poslednjih vijakov in propelerjev.

Kraljevi srbski kapetan je v predgovoru pojasnil svojo dilemo: katere besede sploh vključiti v slovar, in se odločil racionalno: splošno znanih besed, ki jih vsebujejo običajni slovarji, ne bo vključeval. Tako ne boste našli pojmov patrie "domovina", homme "človek" in podobnih.

Slovenski Vojaški slovar pa zasede vse besede, ki vsaj dišijo pri bližini vojske; seže celo do prostitucije. Posebej smešen je, ko obdrži del vojaške komunistične terminologije, pa tako še vedno najdemo ideološka gesla komisarka, kontrarevolucija, fašist, domobranec, belogardist in plavogardist, ne pa komunista, stalinista in boljševika.

Ponekod poskuša biti hiperkorekten, pa izpusti partizansko vojaško pokrivalo med drugo vojno, ki se mu je reklo titovka.

Če je do splošnih pojmov zelo gostoljuben, je do vojaške zgodovine precej ignoranten. Najdevamo resda kaplarja, korporala, ne pa ritmojstra (konjeniški stotnik) in grenadirja, tu sta arkebuzir in njegova arkebuza, ni pa mušketirja in muškete, ni falange, starogrške formacije več ravnih in gostih vrst, je helebarda, a brez sulice, brez tomahavka - tako indijanskega kot sodobne ameriške rakete pešcev.

Če ga primerjamo s starim francosko-srbskim tovarišem, pogrešamo često posledico vojevanja, kot sta gesli masaker in pokol. Slovar je bolj nedosleden kot šlampast, zna biti tudi zelo natančen; ko vključuje pojem etnično čiščenje, ga izjemoma tudi pojasni: "prisilno izseljevanje pripadnikov etničnih skupin".

Preobsežno delo za slovar brez pojmovnih razlag z nestvarnim konceptom in za preveliko denarja.