Dober posel

KBC v Novo Ljubljansko banko ne prihaja s svežim finančnim vložkom, kot so nekateri obljubljali, temveč si namerava že letos vzeti 40 odstotkov letošnjega dobička, čeprav bo lastništvo prevzela šele ob plačilu kupnine, to pa bo septembra. KBC si želi širitve na južne trge. NLB bo KBC dala na razpolago vso svojo strogozaupno informacijsko bazo o komitentih in že vzpostavljeno poslovno omrežje, KBC pa želi znotraj NLB razvijati zavarovalništvo.

Je slovenska stran, ko se je pogajala s predstavniki KBC, resno pretehtala vse naštete argumente, ki so KBC vodili v nakup nekdaj največje slovenske banke? Ali pa bi lahko govorili o tihem prevzemu NLB, kot razmišlja dr. Ivan Ribnikar? KBC je slovenska vlada formalno res prodala tretjinski delež NLB, toda dejansko Belgijci že zdaj, zaradi naše zakonodaje in določb iz pogodbe med delničarji, nadzirajo banko skorajda v celoti. Dogovorjena kupnina, 97 milijard tolarjev, ni nič posebnega, noben velik uspeh, kot trdi finančni minister. Omenili smo že, da so cenilci družbe Rothschild & Sons knjigovodsko vrednost stoodstotnega deleža NLB in njenih hčera ocenil v razponu od 127 do 174 milijard tolarjev, pri tej cenitvi pa so na podlagi uradnih podatkov za leto 2000 uporabili multiplikatorje v razponu od 1,45 do 1,99. Prav tako so cenilci prodajalcu, naši vladi, svetovali, naj bo tržna vrednost celotne NLB, če se bo prodajal 25- do 30-odstotni delež banke, 270 milijard tolarjev. To pomeni, da bi bila cena za tretjino banke okoli 90 milijard tolarjev. Če pa bi izračunavali multiplikator, bi ta znašal natančno 2,7, kolikor je vladna stran v pogajanjih s KBC na koncu tudi dosegla. Se pravi, da v pogajanjih o ceni naša stran ni dosegla nič več od tistega, kar je bilo postavljeno že na začetku.

Kaj menite o izjavi dr. Ivana Ribnikarja, člana sveta Banke Slovenije, da je na seji sveta glasoval za dodelitev glasovalne pravice za 34-odstotni delež KBC v NLB, ker ni bilo več mogoče nič narediti, saj je bilo vse v zvezi s prodajo že zaključeno?

Člani sveta Banke Slovenije glasujejo po svoji vesti in s tem prevzemajo tudi vso odgovornost za svoje odločitve. Banka Slovenije je samostojna institucija in ni v naši pristojnosti, da izrekamo mnenja o njenih odločitvah.

Kako bi odgovorili na vprašanje, ali smo NLB prodali za "pravo" ceno? Torej smo v pogajanjih iztržili dovolj? Bi lahko več?

Glede na primerljive transakcije v Evropi lahko trdimo, da je dosežena cena za prodajo 34-odstotnega delež visoka. Multiplikator glede na knjižno vrednost banke v višini 2,7 je prav tako višji od doseženih v primerljivih transakcijah v Srednji Evropi.

Kako ste prišli do multiplikatorja 2,7? Rothschildovi cenilci so uporabili multiplikator v razponu od 1,45 do 1,99?

To so izhodišča za pogajanja. V pogajanjih smo dosegli višjo ceno.

Ampak cenilci so vam pri cenitvi svetovali, da mora biti ob prodaji 25- do 30-odstotnega deleža banke tržna vrednost banke v celoti 270 milijard tolarjev, to pa je v bistvu že vaš multiplikator 2,7?

Že, toda manjši delež ko prodajaš, manjše je zanimanje za nakup ...

Kaj pravite na to, da je pravno-formalno KBC kupila 34 odstotkov NLB, dejansko pa že zdaj vpliva na vse bistvene odločitve v NLB in tako rekoč nadzoruje večinski delež banke? Bi smeli govoriti o tihem prevzemu?

Tu ni govora o kakršnemkoli tihem prevzemu. Pogodbena določila so jasna. Proda se 34 odstotkov in KBC do leta 2006 svojega deleža ne sme povečevati, niti neposredno niti posredno. Pogodbene kazni so sicer prohibitivne. Prodaja banke je naravnana tako, da bo dosežena ciljna lastniška struktura banke: tretjina država, tretjina ključni investitor in tretjina drugi delničarji. Če bi KBC morebiti hotela kupiti več kot 34 odstotkov delnic NLB, mora vsekakor dobiti soglasje Banke Slovenije. Brez takšnega soglasja KBC nima glasovalnih pravic. Še več, vse neglasovalne pravice se prištejejo drugim delničarjem, s tem pa spet pridobi RS. Odločitve, ki morajo biti sprejete z večino glasov v nadzornem svetu, so odobritev nastanka izpostavljenosti pri enem komitentu za več kot 30 milijonov evrov (več kot 6 milijard tolarjev), povečanje lastniških deležev v drugi banki nad določenim deležem, povečanje lastniških deležev v drugih pravnih osebah nad 5 odstotki in če vrednost takšnega deleža presega 20 milijonov evrov (več kot 4 milijarde tolarjev). Vse druge odločitve se sprejemajo z navadno večino. Vsa ta razmerja so opredeljena v pogodbi med delničarji. Sporazum ima vlogo izpolnitve programa privatizacije, ki ga je sprejela Vlada RS, saj določa omejitve in dolžnosti KBC pri razpolaganju z delnicami NLB in pri kupovanju delnic NLB v obdobju do 1. 1. 2006, hkrati pa zagotavlja RS kot delničarju določen obseg pravic tudi po izteku tega roka. Tako ima RS pravico imenovati štiri od enajstih članov nadzornega sveta, dokler ima skupaj s kadom in sodom več kot 25 odstotkov delnic NLB, to pomeni, da ima RS pravico imenovati več kot tretjino članov, čeprav bi imela samo četrtinski delež, in da bo RS na podlagi tega mehanizma vse do takrat v nadzornem svetu uveljavljala omenjeno možnost veta!

Se je dokumentacija o prodaji in nakupu kakor koli vsebinsko spremenila od takrat, ko so jo v roke dobili ministri in jo 19. aprila letos potrdili, do takrat, ko so bili ti dokumenti 8. maja podpisani?

Ne.

Koliko so stali vsa pravna mnenja, cenitve, recenzije, strokovna svetovanja, honorarji za člane pogajalske skupine? Kdo jih je plačal? Ministrstvo za finance, NLB?

Stroški prodaje kapitalskih deležev se v skladu z zakonom o javnih financah plačajo iz naslova kupnine. Pri prodaji NLB ocenjujemo stroške na okoli 50 odstotkov tega, kolikor znašajo stroški tovrstnih transakcij v mednarodnem poslovnem svetu. Končni podatki pa bodo znani, ko bo končan postopek prodaje NLB.