Novartis je optimalna rešitev

Predsednik države vas je pred šestimi leti odlikoval s srebrnim častnim znakom RS za zasluge v slovenskem gospodarstvu, zlasti v farmacevtski industriji. Kako gledate na to, da vam je odlikovanje izročil politik istega režima, ki je vas in vaše starše zaprl na Goli otok?

Pragmatično. Ne vem, kaj bi dosegel z zavrnitvijo odlikovanja.

Je bilo to, da Lek prevzame tuja farmacevtska družba, pričakovano?

Farmacevtske družbe se spoprijemajo z močnimi pritiski iz tujine. Spomnite se samo, kako je ameriški veleposlanik Johnny Young pred meseci zganjal cirkus zaradi patentne zakonodaje. Položaj v svetu se spreminja. Zahtevnost je čedalje večja. Dolgoročne uspešnosti podjetja ni mogoče zagotoviti z lastnimi silami. Nujen je dolgoročni strateški partner in Lek je takšnega partnerja našel v Novartisu. Mislim, da je to zelo dobra poteza.

Bi Lek lahko še naprej uspešno posloval tudi brez te povezave?

V globalnem svetu se takšnim povezavam ne da več izogniti. Zaradi zahtev po kakovostnejših izdelkih in potrebe po novih trgih se povezujejo tudi največje farmacevtske hiše. Edino vprašanje je, s kom se povezati, da dobiš najboljšo rešitev. Z odlašanjem bi Lek tvegal, da ne bi dobil tako dobrega partnerja.

Pa gre res za strateško povezovanje ali za sovražni prevzem?

Če bi šlo za sovražni prevzem, bi se Lek branil. Ker bodo nova zdravila čedalje dražja in državni zdravstveni blagajni stroškov ne bo uspelo pokrivati, navadni državljani pa zdravil ne bodo sposobni sami kupovati, je prihodnost le v rasti generične industrije. Novartis je kot originator in generik za Lek izjemno zanimiv partner. Ta strateška povezava bo Leku prinesla večjo moč na trgu in mu omogočila planirano rast.

Ampak zakaj ravno Novartis? Za nakup Leka so se zanimale tudi druge tuje družbe, na primer hrvaška Pliva, pa povezave ni bilo ...

Ponudbe so sicer bile, a očitno nikoli do konca definirane ali dovolj zanimive.

Znano je, da se je Novartis najprej zanimal za prevzem Krke, pa iz posla ni bilo nič.

Po mojem je bilo ravno nasprotno. Kovačič se je zanimal za Novartis, pa tujcev to, kot kaže, ni zanimalo.

Verjetno se bo tudi Krka dolgoročno morala povezati s tujim partnerjem.

Ravno pred dnevi sem bral, da razmišlja o povezavi z Merckom. Ker je bil Merck že v mojih časih licenčni partner Leka, ga zelo dobro poznam in vem, da ga kot proizvajalca originalnih zdravil generika ne zanima.

Povezava s tujci verjetno ne bi bila potrebna, če bi se Lek in Krka združila.

Prva in zadnja priložnost za združitev obeh slovenskih farmacevtov je bila leta 1962, ko naj bi tovarni prišli pod skupno streho Farmisa. A ni šlo. Po mojem so bile krive takratne kadrovske strukture. Vsi poznejši poskusi povezovanja so bili že vnaprej obsojeni na propad. Obe tovarni imata zelo podoben proizvodni program in prodajata na istih trgih. Ni logično, da bi se ena ali druga odpovedala delu svoje proizvodnje ali trga. Bodiva odkrita. Novartisov potencial s štirimi milijardami dolarjev letnega dobička pomeni povsem drugačno tržno in razvojno moč kot Krka z nekaj milijoni dolarjev. Da ne govorim o ogromnem Novartisovem intelektualnem potencialu.

Na kaj mora biti pozorna uprava Leka v pogajanjih glede pogojev nakupa?

Lek mora ostati organiziran tako, kot je bil pred prihodom tujcev, in ohraniti mora svojo blagovno znamko. Ohranitev Lekove integritete vsaj za zdaj zagotavlja tudi predsednik Novartisove uprave.

Novartis lahko obljublja, ampak ko bo večinski lastnik, bo imel proste roke za kakršne koli spremembe, tudi kadrovske.

To je sicer res. Ampak ob prevzemu ga zanimajo predvsem trgi, ne imena.

Kaj pa špekulacije, da bi Novartis proizvodnjo iz Slovenije preselil v državo s cenejšo delovno silo?

S pogajalskimi detajli sicer nisem seznanjen, ampak kolikor vem, tovrstnih sprememb ne bo, ker niso logične. Lek ima zdaj tri obrate, ki so v evropskem vrhu. Ima popolnoma novo farmacevtsko proizvodnjo v Ljubljani, nov obrat za proizvodnjo amoksiklava na Prevaljah in obrat za proizvodnjo klavulanske kisline v Lendavi. Pred leti sem od blizu videl farmacevtske obrate v Indiji. V Sloveniji obratov na tako nizki ravni nismo imeli že vse od leta 1960. Pametnemu podjetniku ne bo prišlo na misel, da bi zapiral po kakovosti tako vrhunske obrate. Pa tudi delovna sila v Sloveniji ni tako zelo draga. Pozablja se, da pri farmaciji nimamo opravka z neizobraženo delovno silo, ampak gre za intelektualni potencial, ki je pri nas še vedno cenejši kot na Zahodu.

Ste prepričani, da Novartis Leka ne kupuje zato, da bi uničil konkurenta?

Lek in Novartis nista konkurenta. Gre za sinergijske učinke. Novartis potrebuje Lek za lažji vstop na srednje- in vzhodnoevropske trge. Lek pa potrebuje Novartis za lažji vstop na evropski in ameriški trg. Da lahko svoje generično zdravilo spravi na ameriški trg, potrebuje potrditev ameriške agencije za prehrano in zdravila, to pa se včasih vleče tudi do deset let, saj zadeve minirajo veliki proizvajalci originalnih zdravil. Lek bo v boju z njimi močnejši, če bo v varstvu Novartisa.

Zakaj Novartis vzhodnoevropskih trgov ne more osvojiti sam?

Vse velike farmacevtske družbe imajo po srednji in vzhodni Evropi podružnice, pa so bistveno manj uspešne od Leka. Razlogov je več. Od drugačne mentalitete, tradicije do poznanstev. Lek je v teh državah prisoten že več kot trideset let. Če toliko delate z zdravniki neke države, si ustvarite renome. Zdravnikom ni posebno veliko do tega, da bi uveljavljena Lekova zdravila zamenjali z dražjimi originalnimi zdravili.

Je v ozadju Lekovega prevzema tudi boj za prevlado na trgu antibiotika augmentina? Znano je namreč, da je ameriško sodišče britanski farmacevtski družbi GlaxoSmithKline letos razveljavilo patentno zaščito za augmentin, to pa je proizvajalcem generičnih zdravil na široko odprlo vrata na ameriški trg s tem zdravilom. Edini med generiki, ki je od FDA pridobil dovoljenje za prodajo generične različice augmentina v ZDA, je ameriška Geneva Pharmaceuticals, ki spada pod okrilje Novartisa.

Lek augmentin izdeluje pod imenom amoksiklav, hkrati pa Lek sodi tudi med peščico farmacevtskih družb, ki proizvajajo klavulansko kislino, ključno pri izdelavi različic augmentina. Novartis si seveda želi, da bi v ZDA prodajal Lekov amoksiklav in tako prehitel konkurente.

Novartis se ne ukvarja le s farmacijo, ampak še z agrokemijo in gensko tehnologijo. Je Slovenija zanj zanimiva tudi kot poligon za razvoj transgenih rastlin?

Špekulacija v to smer ne vzdrži. Slovenija je premajhna, da bi bila za kaj takega finančno zanimiva. Cirkus z gensko tehnologijo bi šli zganjat kvečjemu v države, ki še nimajo zaščitne zakonodaje.

Zakaj se je uprava Leka za povezavo s tujci odločila ravno zdaj? V medijih se je špekuliralo o političnem ozadju, češ da skuša Dragonja namenoma otežiti Drnovškovo predsedniško kampanjo z očitki o razprodaji najboljših slovenskih podjetij tujcem.

To je traparija. Koga v Sloveniji pa sploh zares briga, kdo bo novi predsednik? Ko je Lek začel iskati strateškega partnerja, še nihče sploh ni vedel, da bo Drnovšek kandidiral. Lek se je začel z Novartisom pogovarjati že pred več kot šestimi meseci, a je upravi ta podatek uspelo zadržati zase. Če bi ga izdala prehitro, bi ves projekt zaradi škodoželjnosti in nevoščljivosti Slovencev že zdavnaj propadel.

Tako kot pri prodaji pivovarn in bank, je tudi tu pričakovati razprave o nacionalnem interesu.

To vprašanje se pojavi ob vsakem povezovanju s tujci, čeprav nihče v tej vladi nima pojma, kaj nacionalni interes sploh je, ker nikoli niso bile postavljene prioritete. Zame je v nacionalnem interesu, da se prepreči prodaja NLB, ker so bile njene izgube pokrite z davkoplačevalskim denarjem. Vmešavanje države v prodajo pivovarn in farmacevtskih družb pa je navadna oslarija. Tisti, ki misli, da je v nacionalnem interesu združitev Leka in Krke, je bedak. Kaj pa bo nacija imela od tega? Zanjo je pomembno, da Lek dobro posluje, da se razvija, da ohrani delovna mesta, da plačuje davke. Dokler lastnik to zagotavlja, je popolnoma vseeno, od kod je. Tudi farmacevtske družbe v drugih srednjeevropskih državah so prevzeli tujci. Če je nacionalni interes v farmaciji tako zelo pomemben, potem naj mi kdo pojasni, zakaj smo slovenski trg z zdravili na široko odprli za tuje farmacevtske družbe, tako da danes te obvladujejo 60 odstotkov trga. Namesto da bi država stimulirala domača podjetja, je dopustila, da so trg zasedli tujci, zdaj pa stoka, kako jo tuja zdravila veliko stanejo. Pa še en primer bi rad omenil. Spomnite se, kako je vlada klonila pod pritiski ameriškega veleposlanika in v zakon o zdravilih predčasno vključila člen o ekskluzivnosti podatkov. S sprejetjem te klavzule smo hiteli brez potrebe. Naši politiki so se pokakali v hlače, ko so jim Američani zagrozili, da brez tega ne bomo prišli v Nato. Namesto da bi jih vrgli skozi vrata, smo se po hlapčevsko uklonili. Ko je bil čas, da država pomaga Leku, ni naredila nič oziroma je delala v njegovo škodo, zdaj, ko se Lek povezuje s tujim partnerjem in njene pomoči ne potrebuje, pa se bo vmešavala. To je še en dokaz, da je politika navadna kurba.

Država bo svoje vtikanje v prevzem opravičevala s tem, da je prek paradržavnih skladov četrtinska lastnica Leka.

Oblast ima te sklade samo zato, da se lahko prek njih vmešava v stvari, ki ji politično ne dišijo.

Ali ne bi bilo z vidika države neumno, da bi SOD in KAD prodaji nasprotovala, ko pa bosta z njo mastno zaslužila?

Zame ni dileme. Če so pametni, bodo prodali. Res pa je, da se lahko začne nasprotovati prodaji zaradi prikritih političnih in osebnih interesov.

Na TVS se je mlajši ekonomist spraševal, kakšen bo razvoj slovenskega kapitalskega trga, če vsa dobra podjetja prodamo tujcem, oziroma kam bodo denar vlagali pokojninski in investicijski skladi.

Skladi bodo denar lahko vlagali v tujino. Če bo Novartis pokupil vse Lekove delnice, bo to za Slovenijo pomenilo milijardo evrov priliva. Zdi se mi smešno, da ob tem podatku vsi stokajo, češ kaj se bo zgodilo s finančnim sistemom. Če tega ne znamo regulirati, se pa hermetično zaprimo pred tujino.

Za kakšno ceno bi Lek moral prodati svoje delnice Novartisu?

Kakšna bo cena, ne vedo niti vodilni ljudje v Leku. Za zdaj so vse številke čista špekulacija. Najprej je na potezi Novartis, v mesecu dni mora priti na dan s ponudbo. Lek si seveda želi, da se delnice prodajo po čim višji ceni.

Agencija za nadzor vrednostnih papirjev se bo morala ukvarjati z vprašanjem, ali je v mesecih pred napovedanim prevzemom prišlo do goljufije, saj naj bi bili nekateri direktorji Leka delnice kupovali na podlagi insajderskih informacij. Se vam zdi takšno ravnanje pošteno?

Če pogledate podrobneje, boste videli, da gre za zelo majhne vrednosti in da tu ne bo velikih zaslužkov. Zakaj pa ne bi kupovali delnic? Saj so bile na trgu na voljo vsem državljanom.

Ampak drugi državljani niso vedeli, da bo opravljen prevzem.

Saj tudi direktorji Leka o prevzemu niso vedeli prav veliko, samo slutili so.

Ste tudi vi lastnik Lekovih delnic?

Na žalost ne.