10. 9. 2002 | Mladina 36 | Politika
Omejevanje pravice do splava
Trije poslanci SLS predlagajo zakon, po katerem stroškov umetne prekinitve nosečnosti ne bi več pokrilo obvezno zdravstveno zavarovanje
Predlagatelj zakona: strojni tehnik
Ko se je leta 1992 v takratni skupščini sprejemala slovenska ustava, je bil eden ključnih problemov 55. člen, v katerem je bilo predlagano besedilo, da je odločanje o rojstvih otrok svobodno, država pa zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstvo svojih otrok. Zaradi ekstremističnega stališča rimskokatoliške cerkve in njenih političnih podaljškov, da je ženska, ki opravi abortus, morilka, je sprejetje 55. člena, s tem pa tudi celotne ustave, nekaj časa viselo na nitki. Po vročekrvnih debatah je med delegati prevladalo liberalnejše stališče in 55. člen je bil sprejet z dvetretjinsko večino. Abortus je postal dano dejstvo in ženskam se ob nezaželeni nosečnosti ni bilo več treba zatekati k mazačem ali iglam za štrikanje. Država je deset let skrbela za to, da je bil splav skoraj v celoti plačan iz javne zdravstvene blagajne. Takšna politika ni slovenska posebnost, ampak značilnost vseh evropskih držav. Izjema je le Irska, kjer je splav še vedno prepovedan.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
