Osamljeni But?

Pretekli teden je bil v urniku predsednika SLS Franca Buta zabeležen tudi termin za kosilo s prvakom Nove Slovenije Andrejem Bajukom. Ker je But član vladne koalicije, Bajuk pa takoj za prvakom SDS Janezom Janšo drugi človek opozicije, njuna srečanja niso ravno pogosta. Kaj je bil torej vzrok za izjemo? Znano je, da je SLS za svojega predsedniškega kandidata podprla predsednika uprave zavarovalnice Vzajemna Franceta Arharja. Računali so, da je Arhar edina oseba, ki na predsedniških volitvah lahko premaga Janeza Drnovška. Pričakovanja SLS so padla v vodo v trenutku, ko so v časniku Delo objavili podatek o izredno visoki Arharjevi plači, kar je povzročilo drastičen padec njegove priljubljenosti. Vodstvo stranke se je torej znašlo pred dilemo, ali do konca vztrajati z "na pol mrtvim" kandidatom ali pa se še pravočasno izviti iz neugodnega položaja. Srečanje z Bajukom je zato treba gledati predvsem v luči te dileme. But sicer trdi, da bo stranka podpirala Arharja, če bo ta želel nadaljevati kandidaturo, a hkrati priznava, da bi ob njegovem umiku resno razmislili o podpori Barbari Brezigar, ki kandidira s podpisi volilcev, podpirata pa jo tudi NSi in SDS. V ta namen se je že srečal s predstavniki Arharjevega volilnega štaba. "Če bo Arhar pripravljen angažirano nastopiti v javnosti in si popraviti priljubljenost med volilci v TV-soočenjih, ga bo SLS podpirala do konca, ker še vedno mislimo, da je najboljši možen kandidat. Če pa bo sam presodil, da se mu ne splača vztrajati, bom osebno uperil vse svoje moči v to, da podpremo Brezigarjevo," pravi But. Alternative ne vidi v članu SLS Jošku Jorasu, saj že uvrstitev Brezigarjeve v drugi krog ni ravno gotova. Poleg tega But ni privrženec ekstremnih politik. Njegovo razmišljanje o menjavi "konja" tik pred odločilno tekmo je sicer povsem legitimno, ima pa veliko oviro: tudi če bo Arhar tekmo predčasno zapustil, kar pa je vsaj za zdaj malo verjetno, ni zagotovljeno, da bi vrh SLS sledil zamisli svojega predsednika. Ravno nasprotno. Zdi se, da bi bil to lahko še en projekt, pri katerem bi But ostal osamljen.

V zadnjem mesecih so se znotraj SLS samo še dodatno okrepile posamezne frakcije, ki prek številnih intrig in spletk ustvarjajo teren za prevzem vodilne funkcije v stranki. Nekateri najpomembnejši funkcionarji SLS si, kot kaže, celo prizadevajo, da bi stranka na bližnjih lokalnih volitvah doživela čim slabši rezultat, da bi tako imeli v rokah argument za Butovo zamenjavo. V izvršilnem odboru stranke, ki bi moral stati trdno za svojim predsednikom, ima But več nasprotnikov kot somišljenikov. Tako je znano, da mu niso naklonjeni podpredsednica stranke Darinka Mravljak, poslanca Ivan Kramberger in Franc Kangler, nekdanja ministra Anton Bergauer in Ciril Smrkolj ter župan celjske občine Bojan Šrot. Od nekdanje SLS je v izvršilnem odboru na Butovi strani le še Zvone Ivanušič, zvesti pa mu ostajajo tudi člani nekdanje SKD, Izidor Rejc, Nada Skuk, Ivan Obal in Andrej Umek. Še najbolj vprašljiva je vloga pravosodnega ministra Iva Bizjaka. But se k njemu zateka po nasvete, čeprav dobro ve za Bizjakove stare apetite po funkciji predsednika stranke. Dejstvo, da ima But več podpore med predstavniki nekdanje SKD, ni nenavadno, če vemo, da tudi sam že vse od svojega prihoda na predsedniško mesto preferira prav kadre iz SKD. S tem si je nakopal še dodatno sovraštvo SLS-ovcev, zlasti najmočnejšega nasprotnika Janeza Podobnika, predsednika sveta SLS in vodjo strankine poslanske skupine.

But je javnost dolgo časa prepričeval o zglednem sodelovanju s svojimi najožjimi sodelavci. Tako je na primer odločno zavračal ugibanja o nesoglasjih med njim in glavnim tajnikom stranke Andražem Vehovarjem, češ da so ta "lažna in neosnovana". Poudarjal je, da je bil Vehovar njegov kandidat za glavnega tajnika ter da ima njegovo zaupanje. Da je šlo ob teh trditvah zgolj za piarovsko potezo, je jasno, če vemo, da Butova prva izbira za mesto glavnega tajnika ni bil v politiki povsem neizkušeni Vehovar, ampak član nekdanje SKD Milan Turk. Kljub številnim kritikam, ki jih na Vehovarjev račun vse od njegovega ustoličenja na stranki izrekajo predsedniki občinskih odborov, But javnosti ni želel priznati, da je naredil napako, ker je za svojo desno roko izbral človeka, ki mu ne more povsem zaupati in čigar politična stališča glede vstopa Slovenije v EU in še zlasti v Nato so diametralno nasprotna z uradnimi stališči stranke. Šele v zadnjih mesecih, ko so notranje razprtije dosegle vrelišče, But nesoglasij ne skriva več. Kar pa še ne pomeni, da situacijo lahko popravi. Po eni strani se zaveda, da bi menjava Vehovarja, ki skrbi tudi za vodenje volilnega štaba, povzročila prevelik pretres tik pred volitvami, po drugi strani pa tudi ve, da ima Vehovar podporo tistega dela članov izvršilnega odbora, ki Butu niso naklonjeni. Pat pozicija še najbolj ustreza starim garnituram SLS, zlasti bratoma Podobnik in njunim simpatizerjem. Ali kot pravi But: "Še vedno je prisotna senca nekdanjega strankinega vodstva. Ne bom pristal na to, da bi bili alternativa ljudje, ki so to stranko nekoč dvignili v višave, potem pa so jo s svojim delom potegnili navzdol. SLS še danes plačuje dolgove, ki jih je s svojimi finančnimi blaznostmi med letoma 1992 in 1999 ustvarilo nekdanje vodstvo. Zaradi teh dolgov smo bili letos spomladi občinskim odborom prisiljeni zamrzniti 65 milijonov tolarjev njihovega denarja. Tisti, ki tega nočejo razumeti, se ne zavedajo, v kako resnih finančnih težavah je bila stranka. Drastično varčevanje je bil edini izhod za preživetje. Prvič po dolgih letih poslujemo z računi in pozitivno, čeprav polovico denarja, ki ga dobimo za svoje poslance v državnem zboru, vsak mesec še vedno namenjamo za pokritje dobrih 70 milijonov tolarjev visokega posojila, ki ga je stranka najela leta 2000 za izvedbo preveč razkošne volilne kampanje."

Hkrati But priznava, da je za težave v SLS v veliki meri kriv tudi sam: "Izredno mi je žal, da na kongresu, na katerem sem dobil visoko podporo, nisem uporabil enake metode kot Janša in delegatom predlagal ekipo desetih ljudi, ki bi jih želel videti v strankinem izvršilnem odboru in ki bi zvesto sledila moji politiki." To namerava spremeniti takoj po lokalnih volitvah. Zahteval bo izredni kongres in uvedbo mandatarskega sistema. Ključno vprašanje pa je, ali si po volitvah sploh še lahko reši glavo. Pozicija stranke v javnomnenjskih anketah je izredno slaba. Pred njo nista le LDS in SDS, ampak tudi NSi in ZLSD. Stranko, ki si je komaj opomogla od šoka na zadnjih parlamentarnih volitvah, kjer je dobila le tretjino nekdanjih poslanskih sedežev, očitno čaka nova streznitev. But kljub temu optimistično računa, da bodo na lokalnih volitvah dosegli 10 odstotkov svetniških sedežev (ali dobro tretjino tistega, kar sta na lokalnih volitvah leta 1998 dobili takrat še ločeni SLS in SKD) in da bodo ohranili približno 85 odstotkov sedanjih županov. Če bo rezultat bistveno slabši, priložnosti za prečiščenje stranke ne bo imel, ker bo s predsedniške funkcije prisiljen odstopiti.