Bitka za župane

Čeprav do volitev manjka slab mesec dni, so oči javnosti še vedno uprte predvsem v kandidate za predsednika republike, bistveno manj pa v kandidate za občinske svetnike in župane. Ko gre za županska mesta, so nedvomno najbolj zanimive mestne občine. Zmaga v Ljubljani ali Mariboru je zaradi bogatih proračunov in s tem povezane večje moči bistveno prestižnejša od zmage v miniaturnih slovenskih občinah, kot so Hodoš, Osilnica, Solčava ali Kostel. Ker na lokalni ravni velja zlato pravilo, da je najboljše staviti na že preverjenega konja, ni presenetljivo, da kar v devetih od enajstih mestnih občin znova kandidirajo sedanji župani. Izjemi sta le Novo mesto in Slovenj Gradec, kjer dosedanja župana kandidature ne bosta ponovila.

Kratek skok v preteklost pokaže, da so bile pomladne stranke SDS, SLS in SKD na županskih volitvah leta 1998 bistveno uspešnejše v manjših kot pa v velikih občinah. Če pogledamo rezultate v enajstih mestnih občinah, bomo videli, da sta LDS in ZLSD svoje župane ustoličili kar v devetih občinah, pomladne stranke pa le v dveh, in sicer na Ptuju, kjer je že v prvem krogu zmagal dotedanji župan in kandidat SDS Miroslav Luci, ter v Celju, kjer je kandidat SLS Bojan Šrot v drugem krogu premagal dotedanjega celjskega župana in kandidata LDS Jožeta Zimška. Kaže, da tudi na letošnjih županskih volitvah ne bo drugače in da bodo večino županskih stolčkov v mestnih občinah znova zasedli kandidati LDS in ZLSD, desnica pa lahko z gotovostjo računa le na ponovitev Šrotovega mandata v Celju. Ker se rok za oddajo kandidatur izteče šele sredi tega tedna, vsa imena kandidatov še niso znana. Tako na primer še vedno ni znano, v katerih občinah bosta svoje kandidate imeli Jelinčičeva SNS in Černjakova SMS. Zato pa so bolj ali manj znani kandidati drugih parlamentarnih strank, torej LDS, ZLSD, Desusa, SDS, SLS in NSi. Kakšno sliko si je mogoče ustvariti po pregledu njihovih imen?

Ljubljana

Ni se mogoče izogniti občutku, da so desne stranke zmago v Ljubljani že vnaprej prepustile konkurenčni levici. Čeprav je sedanji županji Viki Potočnik mogoče našteti vrsto napak, tudi na letošnjih županskih volitvah nastopa kot glavna favoritinja. Nič ne kaže, da bi lahko kar koli ogrozilo njeno zmago, niti očitki o previsokih cenah za komunalne storitve, o slabi prometni ureditvi, neustrezno urejenih kolesarskih stezah ali o korupciji v mestni občini. Spomnimo se, da je brez odmeva ostal celo tako šokanten dokument, kot je poročilo nadzornega odbora MOL, ki ugotavlja, da prihaja do nezdružljivosti funkcij pri javnih razpisih za največje gradbene posle v Ljubljani, ker ista oseba nastopa kot direktor oziroma lastnik firme, ki se za poseg poteguje, in hkrati kot odločujoči član razpisne komisije. Ljubljanska oblast je brez učinkovitega nadzora, čeprav občina razpolaga s fantastičnim premoženjem in prilivi. Županja Potočnikova javno doslej ni nasprotovala niti temu, da bi mesto kupilo šest milijonov tolarjev drago vzpenjačo na Ljubljanski grad, čeprav bi za ta denar po analizi časopisa Finance lahko vsak centimeter tira obložili z 20 grami čistega zlata. Odkar vodi mesto Potočnikova, so se na položajih v najbolj občutljivih oddelkih, kot so urbanizem, stavbna zemljišča in stanovanjski sklad, znašli ljudje dvomljivih strokovnih kvalitet. Tipičen primer je direktorica Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin Jožka Hegler, ki je samovoljno in nezakonito spremenila sistem točkovanja za pridobitev socialnih stanovanj tako, da gre v prid bolj izobraženim prosilcem, poleg tega pa je kot ključni dodatni kriterij uvedla lastno udeležbo, tako da oseba s 50-odstotno lastno udeležbo in visoko šolo celo preseže vsoto vseh možnih točk. Čeprav gre za socialna stanovanja, je kriterij po zaslugi Heglerjeve postala premožnost in ne socialna ogroženost. Potočnikova takšno ravnanje mirno dopušča, pa se ji županski stolček niti malo ne zamaje. Mestni odbor LDS bo za njeno razkošno župansko kampanjo, ki se bo uradno začela ta četrtek, porabil kar 22 milijonov tolarjev. Verjetno tudi zato, da bi se za vsak primer že vnaprej zavaroval pred morebitnim drugim krogom županskih volitev. Volilni štab pospešeno pripravlja letake, brošuro, zgoščenko, ki naj bi jo posnel glasbenik Cole Moretti, in celo TV-spot, v katerem bo Potočnikovi hvalospeve pel duo Murat & Jose. Skratka, kampanja bo izvedena skrajno resno, morda celo preresno glede na to, da so ji ostale stranke ob bok postavile zelo šibke protikandidate. Tako SLS kandidira v javnosti skoraj pozabljenega nekdanjega ministra za znanost Lojzeta Marinčka, Desus državnega sekretarja na ministrstvu za delo Branka Omerzuja, ZLSD bo v igro poslala mestno svetnico in nekdanjo novinarko Danico Simšič, SDS in NSi pa nekdanjega ministra za zdravstvo dr. Andreja Bručana. Poleg strankarskih kandidatov se bosta v tekmo podala še dva neodvisna kandidata - mestni svetnik Mihael Jarc (sicer član NSi) in nekdanji direktor mestne uprave Janez Sodržnik. Oba naj bi že zbrala potrebnih 250 podpisov, kar pa seveda še zdaleč ne obeta zmage ali vsaj morebitne uvrstitve v drugi krog. Jarca podpira njegova Lista za čisto pitno vodo, ki bo kandidirala tudi za mestni svet. Med drugimi se bo na tej listi za mestno svetnico potegovala pevka zdaj že "upokojene" glasbene skupine Agropop Barbara Šerbec - Šerbi. Sodržnik se je kampanje lotil zelo resno, saj namerava zanjo porabiti med 15 in 18 milijoni tolarjev. Nekdanji načelnik mestne uprave in nekdanji član LDS, ki naj bi to stranko moral zapustiti predvsem po ukazu Potočnikove, ima svojo internetno stran, na kateri mu hvalo poje več znanih Slovencev, od nekdanjega direktorja Slovenske razvojne družbe dr. Bogdana Topiča do humorista Evgena Juriča, pevca Vilija Resnika, košarkarja Jureta Zdovca in nogometaša Sebastjana Cimerotiča (slednji je svoj glas podpore dal tudi predsedniški kandidatki Barbari Brezigar). Sodržnik bo kampanjo sicer naredi zanimivo za javnost, kar pa še zdaleč ne pomeni, da lahko ogrozi Potočnikovo.

Maribor

Tudi bitka za županski stolček v drugi največji mestni občini - Mariboru - je že skoraj odločena. Glavni favorit je sedanji župan iz vrst ZLSD Boris Sovič, ki kandidature uradno sicer še ni napovedal, bo pa to zagotovo storil še ta teden. Govorice o tem, da naj bi se namreč namesto za župansko mesto rajši potegoval za funkcijo direktorja Dravskih elektrarn, je Sovič že pred časom označil za čenče. V ZLSD bi bili mnogi sicer bolj zadovoljni, če bi namesto njega kandidiral direktor Dvorane Tabor Miro Blažič, vendar so se tej možnosti odrekli zato, ker Soviču ankete napovedujejo zmago. Spomnimo se, da je Sovič leta 1998 zmagal šele v drugem krogu proti dotedanjemu županu in kandidatu Liste za Maribor dr. Alojzu Križmanu, ki sta ga podprli tudi SDS in SLS. Križman je nameraval v boj s Sovičem tudi letos, a si je premislil potem, ko mu je ZLSD zagotovila podporo za izvolitev v državni svet. Združena lista je za državni svet sicer imela svojega kandidata, pa se je iz taktičnih razlogov rajši odločila za podporo Križmanu. Interne javnomnenjske ankete so namreč pokazale, da bi Križman Soviča na županskih volitvah lahko premagal. Edini resnejši Sovičev tekmec bo tako kandidat LDS Milan Petek, direktor podjetja Protech in predsednik pevskega zbora Carmina Slovenica. V mestnem odboru LDS so Petka izbrali šele po več preverjanjih. Med ožjimi kandidati so bili med drugim nekdanji poslanec v državnem zboru in podjetnik Jože Jagodnik, sedanji poslanec Rudi Moge, nekdanji direktor alpskih reprezentanc Tone Vogrinec, direktor Narodnega doma Vladimir Rukavina ter nekdanji poslanec in mariborski podžupan Jože Protner. Prerivanje za župansko kandidaturo v Mariboru je bilo mogoče opaziti tudi v SLS. Za to mesto se je nekaj časa potegoval strankin poslanec Franc Kangler, ki se je po javnomnenjskih raziskavah uvrščal takoj za Sovičem. A ker je njegovi kandidaturi nasprotoval predsednik SLS Franci But, so na koncu za kandidata izbrali državnega sekretarja na ministrstvu za promet mag. Matjaža Kneza. Občinski odbor SLS je vztrajal pri tem, da imajo svojega kandidata in da nikakor ne bodo podprli kandidata SDS Davorina Krajnca. Po Mariboru pa se že nekaj časa govori, da bo Sovič v primeru zmage mesto podžupana zaupal prav Krajncu. Sicer pa so kandidature za mariborskega župana napovedali še mag. Valter Drozg kot kandidat Desusa, neodvisni kandidat Stanislav Holc, ki je bil pred časom dejaven predvsem pri zbiranju podpisov za postavitev sedeža elektroholdinga v Mariboru, in neodvisna kandidatka Magda Medved, direktorica Kinematografov Maribor. Slednja je še posebej ostra Sovičeva nasprotnica, saj je na lastni koži občutila, kako lahko vodstvo občine zavira razvoj mestne gospodarske dejavnosti. Kar dve leti sta namreč Sovič in mestna oblast onemogočala začetek gradnje multikina ob Dravi.

Celje

Predvolilne javnomnenjske ankete kažejo, da bo oblast obdržal tudi sedanji župan Celja Bojan Šrot. Njegovo kandidaturo je vložila SLS, podprli pa sta jo SDS in Zeleni Slovenije. Poleg tega ima Šrot dobro zaledje v lokalnih medijih, saj so tako časopis Novi tednik kot tudi radio Celje in lokalna kabelska TV v lasti njegovega brata. Ob tem je zanimivo, da je Celje ena od tistih mestnih občin, kjer SDS in NSi ne bosta podprli istega človeka. NSi Šrotu menda nasprotuje zato, ker ne velja za dovolj katoliškega. Pri Bajuku so se tako rajši odločili za kandidaturo dokaj neznanega 37-letnega kemijskega tehnologa, zaposlenega v Cinkarni Celje, Tomaža Raznožnika. Najresnejša Šrotova konkurentka je kandidatka ZLSD in sedanja podžupanja občine Celje Janja Romih, bistveno manj nevaren pa je kandidat LDS Borut Alujevič. Liberalci so 60-letnega diplomiranega igralca, ki je že od leta 1986 upravnik Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, za kandidata izbrali potem, ko so javnomnenjske ankete pokazale, da predsednik lokalnega odbora LDS in direktor borznoposredniške hiše v Celju Zdenko Podlesnik nima nobene možnosti za zmago. Namigi, da bi kot neodvisni kandidat za župana kandidiral Mirko Tuš, direktor in lastnik družbe Engrotuš, ali da bi se za kandidaturo odločil pred kratkim odstavljeni direktor bolnišnice Celje, dr. Samo Fakin, se, kot kaže, ne bodo uresničili, čeprav bi bil predvsem Tuš lahko zelo močan Šrotov konkurent. Šrotove zmage očitno ne morejo ogroziti niti številne kritike, češ da je kot župan stregel predvsem željam in interesom prijateljev, ki so ga podprli na lokalnih volitvah pred štirimi leti. Tako naj bi na primer lastnik zasebnega podjetja Mollier Roman Šumak predvsem po Šrotovi zaslugi na območju Golovca zgradil zasebno kliniko.

"Manjša" mesta

Tudi v Kranju gre pričakovati zmago sedanjega župana, sicer kandidata LDS Mohorja Bogataja. Podpirata ga namreč ZLSD in Desus ter več lokalnih list. SDS, NSi in SLS so svojo moč združile v protikandidatu Janezu Jerebu, ki pa nima veliko možnosti za zmago, tudi če ga bo v volilni kampanji z obilico informacij zalagal kranjski mestni svetnik iz SDS Branko Grims. Nedvomno pa bo do menjave oblasti prišlo v Novem mestu, saj sedanji župan Anton Starc ne bo več kandidiral. Sodeč po javnomnenjskih anketah so glavni favoriti trije. Prvi je Franci Koncilija, ki je bil dve leti predsednik skupščine občine, nato štiri leta novomeški župan, zdaj pa je vodja službe za pokopališke in pogrebne dejavnosti na novomeški komunali. Kandidira kot neodvisni kandidat in nosilec nestrankarske liste skupine občanov. Drugi je član SDS in nekdanji občinski sekretar za okolje in prostor Miloš Dular, ki ga kandidira Koalicija Slovenija. Tretji pa nekdanji predsednik novomeškega izvršnega sveta, kasneje minister brez listnice za lokalno samoupravo in veleposlanik v Zagrebu Boštjan Kovačič, ki ga kandidira LDS, podpirata pa ga tudi Desus in SLS. V senci teh treh ostaja kandidat ZLSD Igor Perhaj. Za zdaj kaže, da se bo tehtnica prevesila v prid Kovačiču, in to predvsem po zaslugi SLS. Zakaj se je SLS odločila, da bo podprla kandidata LDS, ne pa svojega člana Koncilijo? Naši viri trdijo, da gre za vezano trgovino. Ljudska stranka naj bi si namreč v zameno za podporo Kovačiču zagotovila, da bo mesto predsednika državnega sveta ponovno zasedel Tone Hrovat, podžupansko mesto pa predsednica občinskega odbora SLS Martina Vrhovnik. Predsednik SLS But je podpori Kovačiču sicer nasprotoval, a je strankin občinski odbor ravnal po svoje. Sicer pa Novo mesto ni edini primer, ko SLS podpira kandidata leve stranke. V Piranu bodo na primer podprli kandidaturo sedanje županje iz vrst ZLSD Vojke Štular.

V Novi Gorici naj bi se pomerilo kar devet kandidatov, med drugim tudi sedanji župan Črtomir Špacapan, ki ga kandidira LDS. Njegova najresnejša tekmeca sta mestni svetnik in ravnatelj lokalne osnovne šole Mirko Brulc kot kandidat ZLSD ter podžupan in direktor Komunalne energetike v Novi Gorici Gojmir Mozetič kot kandidat SLS. Slednji je proti Špacapanu nastopil tudi na lokalnih volitvah leta 1998, bitko pa je izgubil šele v drugem krogu. Vsi ostali kandidati imajo bistveno manj možnosti. Tako bosta stranki Koalicije Slovenija kandidirali vsaka svojega kandidata - SDS Antona Kosmačina, NSi pa nekdanjega uslužbenca ministrstva za notranje zadeve Davorina Mozetiča. Zveza za Primorsko bo kandidirala Otona Mozetiča (brata Gojmira Mozetiča), s podpisi volilcev pa naj bi se v igro podali še uslužbenka podjetja Hit in nekdanja novinarka Marjana Remijaš, ravnateljica srednje lesarske šole in mestna svetnica Darinka Kozinc (slednja je poleg Iva Hvalice in Toneta Peršiča že tretja od petih mestnih svetnikov SDS, ki je iz te stranke protestno izstopila, skupaj pa so prav pretekli teden ustanovili samostojno svetniško skupino) ter Nedjan Bratašec, ki ga podpira gibanje Mavrica. To gibanje so pred časom ustanovili odpadniki LDS, ki so za župana sprva nameravali kandidirati nekdanjega državnega sekretarja za energetiko Roberta Goloba, ko pa se je ta odločil za odhod k Bavčarju na Istrabenz, so podporo usmerili na Bratašca.

Precej vprašljiv je obstanek sedanjih županov Murske Sobote, Velenja in Ptuja. Anton Slavic je na prejšnjih lokalnih volitvah kot kandidat LDS v Murski Soboti sicer zmagal že v prvem krogu, vendar ima letos močnega protikandidata v svojem dosedanjem svetovalcu Antonu Štihecu, ki ga kandidirata SDS in NSi, podprla pa naj bi ga tudi SLS in Desus. Štihec je kot diplomirani gradbenik v zadnjih letih intenzivno sodeloval pri pogajanjih s predstavniki vlade, prometnega ministrstva in Darsa za gradnjo kraka avtoceste od Maribora do Lendave. Ker je Pomurce večkrat opozarjal na pasti pri tej gradnji, si je pridobil precej naklonjenosti javnosti. Če bo torej v Murski Soboti drugi krog, se v njem zagotovo ne bo znašla profesorica matematike in kandidatka ZLSD Nadja Miloševič, ampak si bosta nože brusila župan in njegov svetovalec.

Velenjski župan Srečko Meh je pred štirimi leti kot kandidat ZLSD sicer zmagal že v prvem krogu, tokrat pa vse kaže, da se bo v drugem krogu moral pomeriti s kandidatom LDS in aktualnim podžupanom Dragom Martinškom. Možnost, da bi se v drugi krog uvrstil kandidat Koalicije Slovenija Franc Sever ali kandidat SLS Harald Karner, ni realna, saj oba v političnih krogih veljata za eksota.

Zapleta pa se na Ptuju, saj še ni povsem jasno, ali bo SDS za svojega kandidata podprla dosedanjega župana Miroslava Lucija ali pa namesto njega izbrala kakšnega drugega svojega člana. Slišati je, da z Lucijem v SDS niso najbolj zadovoljni, še manj pa je nad njegovo morebitno kandidaturo navdušena Bajukova NSi. Kdor koli že bo izbranec Koalicije Slovenija, dejstvo je, da bo moral pomeriti s kandidatko ZLSD in nekdanjo gospodarstvenico Marijo Magdalenc, kandidatom LDS dr. Štefanom Čelanom in kandidatko SLS Rozalijo Ojsteršek.

Ker se Janez Komljanec ne bo še v tretje potegoval za župansko mesto v Slovenj Gradcu (namesto tega se rajši poteguje za mesto državnega svetnika), je prvi favorit za zmago načelnik upravne enote Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar. Kandidira kot neodvisni kandidat s podpisi volilcev, njegovo kandidaturo pa je doslej podprlo kar pet strank, in sicer ZLSD, SNS, LDS, SLS in SMS. Zanoškar v javni upravi dela že od leta 1989, je član Lions cluba, član okteta Lesna in ni član nobene stranke. Njegovo volilno kampanjo vodi Franjo Murko, ki je s svojo PR-agencijo Okta sodeloval tudi pri predsedniški kampanji Milana Kučana, najbolj odmevno pa je bilo naročilo, da bi Okta v javnosti skrbela za ugled družine Zakeršnik. Ker za Zanoškarjem stoji tudi slovenjgraški Prevent, je upanje SDS in NSi, da bi uspeli s svojima kandidatoma dr. Zdravkom Praunseisem in podjetnikom Stanislavom Marhartom, bolj jalovo. Pri tem je zanimivo, da reklamo za Zanoškarjevo kandidaturo po medijih dela kar njegova administrativna sodelavka Jasmina Andrejc. Pretekli teden je namreč na Mladino poslala izjavo za javnost, v kateri SMS izreka podporo Zanoškarjevi kandidaturi. Pri tem Andrejčeve očitno ni zmotilo dejstvo, da na mestni upravi ni zaposlena kot vodja Zanoškarjevega volilnega štaba, ampak kot javna uslužbenka.

Za konec poglejmo še v Koper. Ker so v tej mestni občini lokalne volitve potekale leta 1999 oziroma leto dni pozneje kot v ostalih slovenskih občinah, je bil mandat občinskih organov dolg le tri leta. Sedanji mestni svetniki nasprotujejo temu, da bi mandat končali predčasno, vendar pa njihovega protesta nihče ne jemlje resno. Odločitev o koprskem županu bo verjetno padla šele v drugem krogu. Sedanji župan iz vrst ZLSD Dino Pucer bo imel najmočnejšega tekmeca v kandidatu LDS, poslancu državnega zbora in diplomiranem obramboslovcu Dorijanu Maršiču, bistveno manj pa ga ogrožajo kandidat SLS in občinski svetnik Ivan Pintar, skupni kandidat SDS in NSi Igor Colja in kandidatka Desusa Isabella Flego. Tekmo v Kopru bi lahko začinil vsestranski ustvarjalec in predsednik Društva zmernega napredka Marko Brecelj, a seveda le, če mu bo kot samostojnemu kandidatu v roku uspelo zbrati potrebnih 200 podpisov volilcev.