Naglica z mrtvimi

Sredi letošnjega poletja je skoraj neopazno izšel javni natečaj za oblikovanje enotnega spominskega obeležja za prikrita grobišča po Sloveniji. Naročnik natečaja je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pod vodstvom dr. Vlada Dimovskega, predlagatelj pa vladna komisija za ureditev prikritih grobišč pod vodstvom Petra Kovačiča - Peršina. Čemu je namenjen natečaj? Znano je, da bosta osrednja spomenika umrlim v množičnih povojnih zunajsodnih pobojih na Teharjah pri Celju in v Kočevskem Rogu. Na vseh ostalih prikritih grobiščih, ki so nastajala od leta 1942 - tožilstvu jih je doslej uspelo evidentirati že prek 150 - pa naj bi postavili enotno spominsko obeležje. Po načrtu komisije naj bi v prvem letu postavili okoli petdeset, v naslednjih letih pa še od 150 do 200 obeležij. In prav temu je namenjen natečaj, ki se izteče 12. novembra letos.

V natečajnem gradivu je mogoče prebrati navodila, da je obeležje lahko visoko največ pet metrov, tlorisna ureditev okolice obeležja ne sme presegati dvajsetih kvadratnih metrov, cena za izdelavo in postavitev enega obeležja pa ne sme preseči milijon tolarjev. Hkrati sta v gradivu zapisani še dve pomembni navodili. Tako piše, da se je pri snovanju spominskih znamenj treba tenkočutno ozirati na to, da ne bi kakšne oblikovne rešitve prebujale strahov iz preteklosti ali postale pretveza za skrunitve. "Temu smo bili že priče, zato je potrebno poudariti, da lahko enim na primer izrazito znamenje križa pomeni klic k najgloblje posvečenemu poklonu žrtvam, drugim pa tudi znamenje druge vojskujoče se strani," je zapisano v dokumentaciji. Razpisovalci natečaja so oblikovalcem torej dali vnaprej vedeti, da bodo vse natečajne predloge, ki bi vsebovali izrazito znamenje križa, zavrnili. Po mnenju poslanca NSi Janeza Drobniča so razlogi zoper uporabo križa nesprejemljivi, saj je "križ znamenje trpljenja, ne pa simbol ene vojskujoče se strani". Franci Žnidaršič, državni sekretar na ministrstvu za delo, sicer pritrjuje, da se domobranci niso borili pod oznako križa, vendar poudarja, da na spominsko obeležje, ki ga postavi država, križ ne spada, saj gre za "nesporno religiozno znamenje, država pa se v intimno področje mrtvih v zamolčanih grobovih ne sme vmešavati, saj so v grobiščih lahko pokopani pripadniki različnega verskega prepričanja". A če je ta del razpisne dokumentacije še nekako razumljiv, je bistveno težje razumeti tisti del besedila, ki govori o napisu na obeležju. Razpisovalci natečaja sicer pravijo, da bo napis opredelil zakon o vojnih grobiščih, da pa naj bi predvidoma uporabili frazo "žrtve vojne in povojnih usmrtitev", ki jo je kot kompromisno rešitev predlagala Peršinova komisija.

Zadeva je sporna, saj je znano, da se je v državnem zboru ob drugi obravnavi zakona o vojnih grobiščih ena od bitk vnela prav pri vprašanju napisa. Vlada je namreč predlagala napis "žrtve vojne in revolucije", ki so ga poslanci matičnega parlamentarnega odbora na predlog LDS spremenili tako, da so revolucijo nadomestili z izrazom "povojno nasilje". Temu so ostro nasprotovali poslanci Janševe SDS, Bajukove NSi in Butove SLS, češ da je povojno nasilje prešibka opredelitev in da imajo mrtvi pravico do priznanja, da so neupravičene in nesmiselne žrtve revolucije. Proti rešitvi LDS je javno protestirala tudi članica vladne komisije Spomenka Hribar, ki je poudarila, da je po vojni ubijala država in da bi bil zato primernejši izraz povojnega revolucionarnega nasilja. Ker poslancem glede vsebine zakona ni uspelo doseči soglasja, je bil zakon sredi letošnjega poletja na predlog Janeza Janše iz SDS umaknjen z dnevnega reda. "Naša dolžnost je, da vložimo napor in poiščemo rešitve za odprte dileme. Če se bo to stanje nadaljevalo, bomo edina država, ki bo takšen zakon sprejela s preglasovanjem," je začasni predlog umika komentiral Janša.

Desnica je pričakovala, da bo septembra letos, tik pred volitvami, obravnavo vendarle mogoče nadaljevati, a se je uštela. Predlog zakona ni uvrščen na nobeno od sej do konca letošnjega leta. Po besedah vodje poslanske skupine SLS Janeza Podobnika je razlog v neformalnem dogovoru levih političnih stran, da se ta občutljiva tema ne odpira v predvolilnem obdobju. Nadaljevanje druge obravnave je torej prestavljeno za nedoločen čas. In posledice? Do sprejetja zakona o vseh vprašanjih, povezanih z zamolčanimi grobišči, odloča vladna komisija. To pomeni, da lahko v vakuumskem času do sprejetja zakona izpelje natečaj in doseže postavitev spominskih obeležij. Še več. Na obeležja ima pravico zapisati besedilo, ki se ji zdi najprimernejše. Formulacija komisije je torej lahko tudi bistveno ohlapnejša od zdaj predlagane "žrtve vojne in povojnih usmrtitev".

Spominska obeležja, na katerih bo vgraviran napis po meri vladne komisije, so lahko torej postavljena, še preden bi o vsebini napisa odločali poslanci. To pa je vsaj načeloma problematično, saj bi bil izbrani napis lahko moteč za eno ali drugo politično stran. V skrajnem primeru bi že postavljena obeležja morali naknadno podirati, kar bi pomenilo dodatne proračunske stroške in ogorčenje javnosti. Da pa je kljub temu scenosled, po katerem bi bila obeležja z napisom postavljena še pred odločitvijo v državnem zboru, povsem mogoč, priznava tudi državni sekretar Žnidaršič: "Vlada pa je že 22. novembra 2001 skupaj s predlogom zakona sprejela izjavo, v kateri je zapisala, da želi urediti ta grobišča na civiliziran način. Kosti ne moremo pustiti ležati, dokler ne bo sprejet zakon, ampak je treba ukrepati takoj. Ker pa so postopki izbire projekta in nato še izvajalca dolgi, prvih obeležij skoraj zagotovo ne bo mogoče postaviti pred septembrom prihodnje leto. Seveda pa obstaja možnost, da bodo postavljena, še preden bodo poslanci sprejeli zakon."

Drobnič trdi, da je takšno vsiljevanje napisa s strani vlade ponižujoče in da bi morali napis izbrati svojci ubitih. Njegov strankarski kolega iz NSi Jože Bernik pa je prepričan, da je mrzlica z obeležji načrtna, saj lahko tako po stranskem tiru dosežejo napis, v katerem revolucija ne bi bila omenjena. Nad natečajem je bila presenečena celo poslanka LDS Cveta Zalokar Oražem: "Nedopustno bi bilo, da bi bili spomeniki postavljeni še pred dokončnim dogovorom v parlamentu." Zato pa se natečaj ne zdi sporen Miranu Potrču iz ZLSD: "Napis, kot ga predlaga Peršinova komisija, ni ne ideološki ne žaljiv, ampak zgolj navaja dejstva. Hvala bogu, če bo komisiji uspelo postaviti obeležja, saj bi se tako končno izognili prepirom." Hitenje z obeležji pa ne moti niti Podobnika: "Peršinova komisija ima do sprejetja zakona mandat vlade za ureditev zamolčanih grobišč in osebno njenim članom."