Liberalni desničar

Dvainštiridesetletnega diplomiranega pravnika, nekdanjega alpinista, sodnika, odvetnika in državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Bojana Šrota za župana mestne občine Celje kandidirata dve stranki - matična Slovenska ljudska stranka in Janševa Socialdemokratska stranka. Čeprav SDS in NSi na letošnjih lokalnih volitvah v večini občin nastopata s skupnimi županskimi kandidati, te zgodbe v Celju ne bomo videli. Bajukova NSi bo za župana kandidirala 37-letnega kemijskega tehnologa Tomaža Raznožnika, zaposlenega v Cinkarni Celje. Zakaj NSi noče podpreti Šrota, ni povsem jasno. Verjetno gre za več razlogov, od tega, da Šrot svetovnonazorsko velja za liberalca, do tega, da ima po mnenju njegovih prijateljev do Rimskokatoliške cerkve prej odklonilen kot ravnodušen odnos. NSi te lastnosti očitno motijo, v SDS pa na volitve gledajo bistveno bolj pragmatično. V zameno za kandidaturo naj bi dobili podžupanski položaj, seveda le, če bodo v mestnem svetu dobili toliko sedežev, da bodo koalicijski partner. Zadnja štiri leta je bila SDS skupaj s še nekaterimi strankami in listami v opoziciji, vladala pa je koalicija SLS, ZLSD in LDS. Najresnejša Šrotova konkurentka na letošnjih volitvah je kandidatka ZLSD in sedanja podžupanja celjske občine Janja Romih. Manj nevaren nasprotnik pa je kandidat LDS, 60-letni diplomirani igralec in upravnik Slovenskega ljudskega gledališča v Celju Borut Alujevič.

Na lokalnih volitvah pred štirimi leti Šrot ni bil prva izbira SLS za celjskega župana. Menda je kandidaturi nasprotoval takratni predsednik SLS Marjan Podobnik. Čeprav večina v stranki ni verjela v Šrotovo zmago na županskih volitvah, je v drugem krogu gladko premagal dotedanjega celjskega župana in kandidata LDS Jožeta Zimška. Sedaj Šrot ne skriva nezadovoljstva s sedanjim predsednikom SLS Francijem Butom, prepričan pa je tudi, da je SLS naredila napako, ker je vstopila v vlado in prevzela kmetijsko ministrstvo, češ da se je s tem še dodatno nalezla kmečkega imidža. Ko smo ga prejšnji teden obiskali v njegovem županskem kabinetu, je bil glede položaja SLS zelo jasen: "Treba je resno premisliti, ali se splača ostati v koaliciji, kjer nimamo nobenega vpliva na sprejemanje najpomembnejših odločitev, hkrati pa nosimo odgovornost za vse napake. Poleg tega je položaj v SLS takšen, da bi se morali manj ukvarjati z državo in več s stranko, to pa je bistveno lažje početi v opoziciji."

Čeprav je morebiten Šrotov vzpon na položaj predsednika SLS dvomljiv, pa vsaj v SLS nihče ne dvomi o njegovi zmagi na letošnjih županskih volitvah. Še več. Mnogi so prepričani, da bo zmagal že v prvem krogu, saj mu po štiriletnem mandatu niti politični nasprotniki ne znajo našteti veliko napak. Občina, ki je pred njegovim prihodom imela 700 milijonov tolarjev nepokritih obveznosti, je vsa poznejša proračunska leta poslovala pozitivno. Poleg tega je bila celjska občina ena tistih redkih izjem, kjer je bilo sodelovanje med strankami koalicije in opozicije več kot zgledno, zato so mestni svetniki skoraj vse ključne odločitve sprejeli s soglasjem. V štirih letih je bil zgrajen prizidek k Osnovni šoli Hudinja, prenovljen je bil glavni mestni trg, občina pa je v proračun dobila tudi evropski denar za novo čistilno napravo.

Šrotu zmago še dodatno utrjuje zaledje vplivnih sorodnikov in prijateljev. Njegov mlajši brat Boško Šrot je pomočnik direktorja v Pivovarni Laško in član ZLSD, s starejšim bratom Srečkom Šrotom pa tudi večinski lastnik lokalnega Radia Celje in časnika Novi tednik. Vsi trije bratje so večinski lastniki uspešnega podjetja Liboje, ki proizvaja keramične izdelke. Šrot si je z dobičkom tega podjetja in z odvetniško prakso, ki jo v času političnega delovanja vodi njegov odvetniški partner, ustvaril dokaj dobro eksistenco. Čeprav ni siromak, pa je eden tistih županov, ki na glas kritizirajo nizke županske plače. "Ne trdim, da je moja plača, ki znaša 370.000 tolarjev neto, slaba ali da z njo ne morem preživeti. Trdim le, da so županske plače v primerjavi z drugimi plačami javnih uslužbencev, gledano hierarhično, prenizke. Od župana se pričakuje, da bo supermen, ker mora hkrati opravljati vlogo občinskega menedžerja, politika in protokolarne osebe." Šrot je prepričan, da sedanji plačni sistem generira negativno selekcijo, to pa bo dolgoročno škodilo kakovosti vodenja lokalnih skupnosti.

Družinsko podjetje Liboje je financiralo že Šrotovo volilno kampanjo leta 1998, eden glavnih sponzorjev pa bo verjetno tudi letos. Kdo bodo drugi sponzorji, je za zdaj težko reči. Domačini na primer trdijo, da sta bila na prejšnjih volitvah med sponzorji tudi Šrotova osebna prijatelja podjetnika Roman Šumak in Stanko Božičnik. Šrot te govorice zanika, češ da njunih imen ne bomo našli na seznamu javnih donatorjev, hkrati pa pomenljivo dodaja, da je volilna zakonodaja že leta 1998 dovoljevala anonimne donacije v višini treh povprečnih slovenskih plač. Morebitno Šumakovo ali Božičnikovo sponzorstvo sicer samo po sebi ne bi bilo sporno, če se ne bi v Celju že nekaj časa govorilo o tem, da sta oba podjetnika prosperirala še zlasti po Šrotovem prihodu na županski stolček. Šumak je lastnik celjskega podjetja Mollier ter prokurist in hkrati predsednik upravnega odbora Lokalnega podjetniškega centra, ki je nastal iz nekdanjega občinskega sklada za razvoj obrti in podjetništva. Šrot trdi, da sta prijatelja šele nekaj let in da se zasebno ne srečujeta prav pogosto, hkrati pa mirne duše priznava, da je z družino že trikrat letoval v Šumakovi prikolici na Pagu. Mimogrede - v neposredni bližini letuje tudi pred kratkim odstavljeni direktor celjske bolnišnice dr. Samo Fakin, ki je prav tako Šumakov prijatelj, saj je podjetje Mollier glavni dobavitelj medicinske opreme za celjsko bolnišnico. Zadnje dni je Šrot prav zaradi Šumaka pod drobnogledom kriminalistov. Šlo naj bi za sumljiv posel s prodajo zazidljivega občinskega zemljišča v Trnovljah pri Celju. Šrot naj bi bil januarja lani Šumaku, predsedniku nekdanjega občinskega sklada za razvoj obrti in podjetništva, na svojo roko in mimo mestnega sveta izdal pooblastilo, naj v imenu občine proda to zemljišče, s čimer naj bi bil prekoračil županska pooblastila. Šrot obtožbe zavrača kot smešne: "Tisti, ki je proti meni pisal ovadbo, zelo dobro ve, da je policija dolžna preveriti utemeljenost vsake navedbe, pa če je ta resnična ali ne. Ko pa se nekaj izkaže za natolcevanje, se za to nihče ne opraviči." Po Šrotovem prepričanju bi bilo absurdno, če bi moral o vsakem izdatku, ki presega milijon tolarjev, odločati mestni svet. "Pri 9,2 milijarde tolarjev občinskega proračuna bi to pomenilo, da bi svetniki morali zasedati 24 ur na dan." Ob tem Šrot pozablja, da ni šlo le za milijon ali dva, ampak za 58 milijonov tolarjev vredno zemljišče.

Pred volitvami se lahko Šrotu maščuje tudi dolgoletno prijateljstvo z Božičnikom. Veliko Celjanov je prepričanih, da je Božičnikovo zasebno gradbeno podjetje razcvet doživelo predvsem zaradi lastnikovega poznanstva z županom. V zadnjih štirih letih je za občino opravil za več sto milijonov tolarjev gradbenih poslov, število zaposlenih pa je s 40 povečal na 100. Šrot se na takšne govorice ne ozira, češ da je imel Božičnik uspešno podjetje že pred njegovim županskim mandatom in da vsi občinski projekti velikih vrednosti potekajo prek javnih razpisov, se pravi, da pri izbiri izvajalca nihče nima politične protekcije.