Hojnikova zgodba

Dopisovanje med Pogorevcem in Hojnikom se je začelo 10. oktobra na kriminalnih straneh Dela. Novinar in direktor slovenske policije sta najprej v razumnih tonih, potem pa vse bolj ostro napadala eden drugega. Novinar Hojnik je v članku Pogorevčev turizem šefu policije najprej očital razsipništvo in nabiranje denarja v tujini za neodvisno kandidatko Barbaro Brezigarjevo, Pogorevc pa se je branil, da je Hojnik nestrokoven in da laže. Raven nevsakdanjega dopisovanja je dvignila Pogorevčeva izjava, da je Hojnik z njim prav ponižno obiskoval Brezje. Hojnik je na besedico "ponižno" reagiral brezkompromisno. Odgovoril je, da je od Pogorevca dobil dokumente, s katerimi naj bi diskreditiral Bečirja Kečanovića. Pogorevc je zaradi tega proti njemu napovedal tožbo.

Hojnik pravi, da hrani dokaze o predaji dokumentacije. Prepis prisluha, ki ga objavljamo, naj bi bil eden od dokazov, da je Pogorevc res storil kaznivo dejanje izdajanje uradne tajnosti, poleg tega pa tudi očitano dejanje z namenom zaničevanja. Če smo dobro razumeli Hojnika, je omenjeni papir le del dokumentacije, ki jo je novinar zbiral medtem, ko se je zelo pogosto "ponižno" družil z direktorjem policije.

Mimogrede: tako nacionalna televizija kot POP TV in časopis Dnevnik so obtožbe, da je Pogorevc izdal uradno tajnost, preprosto prezrli.

Ali ste se velikokrat sestajali z Markom Pogorevcem?

Poznava se še iz časov, ko je bil po osamosvojitvi komandant na Koroškem. S Pogorevcem me je seznanil takratni šef slovenske policije, mag. Pavle Čelik. Takrat sem prvi poročal in tudi poslikal, kako Pogorevc predaja raport, ko so prevzeli novo karavlo in jo predali policiji. To je bil začetek. Vmes se nisva dosti videvala. Dokler ni prišel v Ljubljano. V Ljubljani sem ga srečaval, to je bilo obdobje, ko je bil na OKC-ju. Ampak to ni bilo nič takega. Pozneje smo se še videvali na raznih proslavah oziroma srečanjih. Ko je prevzel Policijsko akademijo, sem naredil z njim resen intervju o šolanju in pomenu policijske akademije za Slovenijo. Potem sva se še tu pa tam srečala.

Kaj pa potem, ko je postal generalni direktor policije?

V času Andreja Podvršiča je bil Pogorevc na akademiji. S Podvršičem smo imeli kontakte, vendar ni bil tako komunikativen kot Pogorevc. Zapiral se je, ni hotel komunicirati in smo ga pustili. Izpostavljal je tiskovnega predstavnika Mirana Korena. Ko je postal generalni direktor policije, je bil on tisti, ki je novinarjem ponudil roko. Rekel je, da bo ta policija takšna, kot mora biti, in da ne bo več takšna, kot je bila, spolitizirana. Vseskozi je prisegal na poštenost, resnico in stroko. Dolgo sem kot krimreporter verjel njegovim verzijam, dokler ni pokazal prave nravi.

Za policijo zelo pomembne stvari ...

Zelo pomembne stvari. Moram pa jasno reči, da sem mu verjel, da bo to tako. Tako smo tudi zaorali ledino, mi po novinarski plati, on pa po svoji. Kaj se je vse dogajalo vmes, ne vem. Včasih smo se slišali, saj je bil to sestavni del mojega novinarskega dela. Mislim, da je imel on v nekem obdobju veliko boljše odnose z elektronskimi mediji. Tam, kjer se slika pojavlja. Ta kontakt z novinarji iz elektronskih medijev mu je, po moje, ostal še iz časov afere Vič-Holmec. Tam si je pridobil kar močno naklonjenost teh medijev.

Pogorevc je v svojih pisnih odgovorih omenjal skupne obiske Brezij. Ste tja večkrat hodila skupaj?

Nekajkrat me je povabil na Brezje. Na ogled slike, na kateri je naslikan poleg notranjega ministra Andreja Štera, pri katerem je bil šef njegovega kabineta. Ogledal sem si tudi enega od koncertov. V brezjanski baziliki sem imel priložnost videti tudi videonadzorni prostor, s katerega nadzirajo vse pristope znotraj cerkve. Nekoč sem se pošalil, čemu jim bo videonadzor, ko pa baziliko čuva bog.

Vam je večkrat ponujal kake zaupne dokumente?

Da, več kot enkrat.

Je to delal sam ali je imel kakšne posrednike?

To s posredniki so samo ugibanja. Posrednikov pri takih stvareh nimate. To je tako kot pri trgovcih z orožjem, tam se gotovina da in vzame orožje. Tam ni bančnih računov, ne posrednikov, ne fotografov.

Mislite, da je imel podoben odnos tudi z drugimi novinarji? Mislite, da je Kečanovićev dosje dal on osebno še kakemu drugemu novinarju?

Mislim, da ga je dobil še kdo. Vendar tega ne morem dokazati, to samo domnevam. Je pa te dokumente najbrž dobil še kakšen novinar, saj Pogorevc javno govori, da so ti dokumenti prihajali na različne naslove v poštne nabiralnike. Kdo je bil kurir, lahko samo ugibam.

Nekateri vam očitajo, da ste kot novinar izdali svoj vir, kar naj bi bilo neetično!

Kadar gre za razkritje kriminalnega početja, noben etični kodeks ne razlikuje med navadnimi smrtniki, novinarji in generalnimi direktorji. Briga me za Pogorevca in ostale. Zaradi mene so lahko samo peki, gradbeniki ali pa narkomani. Dejstvo je, da je v tej zgodbi nekdo zlorabil mojo državo in policijo, kateri in za katero plačujem davke, za svoje osebne namene. In samo za to resnico gre v mojih prispevkih.

Kaj menite o tem, da se govori, da nekateri mediji o Pogorevčevih aferah nočejo obveščati javnosti tudi zaradi tega, ker so z njim sklenili "pakt o nenapadanju"? Govori se, da jim zato dostavlja sveže kriminalne novice in posnetke prometnih nesreč, ki se zelo dobro prodajajo.

To je težko dokazati, je pa to možno. Na Delu smo bili mnogokrat presenečeni nad nekaterimi dogajanji in smo na to tudi opozarjali. Opozarjali smo vodstvo policije prek tiskovnih predstavnikov, moj urednik, sam, da nekatere informacije dobivajo nekateri novinarji prej oziroma da informacije selektivno curljajo. To se je dolgo dogajalo. Sodu je dno izbila zadeva, ko je POP TV objavila prispevek o prijetju dvojice osumljencev, domnevno povezanih z mednarodno trgovino z mamili. Posneli so celo privedbo enega od osumljencev na kranjsko sodišče. Torej so imeli odlične informacije o tem, kaj in kdaj se bo kaj dogajalo. Na podlagi te informacije smo protestirali. Od takrat je bilo nekoliko bolje, čeprav je bilo posredno slišati, da zato, ker smo se pritožili, ne bomo nič več dobili. Vendar jaz omenjenih dogovorov ne poznam.

Tudi o vašem primeru se ni veliko pisalo, obe veliki televiziji sta zadevo praktično ignorirali!

Kolikor poznam slovensko novinarsko sceno, novinarji sedaj modro molčijo in čakajo, kakšen bo razplet.

Med vašim dopisovanjem ste izjavili, da lahko dokažete, da je on predal dokumentacijo o Kečanoviću; se bojite, da ste si s tem zakomplicirali življenje?

Če je Slovenija pravna država, potem ne.

Ali menite, da bo zadeva res končala na sodišču?

Če bo prišlo do tega, se že veselim. Kljub temu da bo stvar končana malo pozno, čez par let, ko teh akterjev, ki so izročali dokumentacijo, nikjer več ne bo. Resnica pa bo prišla na dan. Sicer pa je generalni direktor policije pred časom v svojem intervjuju v Dnevniku povedal, da mu je žal, ker vodi policijo, in da bo po svoji oceni odšel s tega mesta leta 2004. Izjava, ki dejansko prvič pokaže razumevanje v skupnost usmerjenega policijskega dela. Kajti tudi med davkoplačevalci je vse več tistih, ki ga v njegovem obžalovanju podpirajo. Zato bi bilo najbolje, da ne odlaša in odide s položaja generalnega direktorja čim prej.

Že lahko poveste, kaj ste dobili 8. decembra 2001?

Za zdaj še ne bi govorili o tem. Glede na to, da bo zadeva najbrž le prišla na sodišče, je bolje, da nasprotniku ne dam v roke nekaterih informacij ali pa materialnih dokazov, na podlagi katerih bi se lahko pripravil. Ko bo prišel čas, bo ta zadeva in še kaj bolj jasno.