Lepo je v naši domovini biti mlad

V večini manjših slovenskih krajev in po vaseh se pristojni krajevni politiki navadno niti malo ne zmenijo za mlade in za njihovo problematiko. Aktivistom je sicer v marsikateri zakotni provincialni kraj uspelo pripeljati pestro kulturno-umetniško dogajanje, vendar tudi tam, kjer jim je uspelo priti do takšnih ali drugačnih prostorov, kaj kmalu naletijo na neodobravanje skupnosti, saj se te pogosto zgražajo nad njihovo neprimerno kulturo. Največji problem društev in organizacij mladih je seveda financiranje. Dokler je pri nas deloval Inštitut za odprto družbo, ki je denarno podpiral različne projekte, je še nekako šlo, ko pa bi morala to vlogo prevzeti država, se je zataknilo. Še hujše razmere nastajajo z decentralizacijo. V večini vasi sploh ne namenjajo sredstev in časa za reševanje tovrstnih vprašanj. Čeprav se politiki kdaj pa kdaj vseeno spomnijo tudi na mlade v svoji okolici. Če ne pogosteje, vsaj vsaka štiri leta, ko si želijo njihove volilne podpore. Ker je neodvisna mladinska politična aktivnost v večjih mestih, kot so Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Koper, dokaj znana, smo pogledali še v nekatera manjša naselja in vprašali mlade, kaj si mislijo o strankah in kandidatih za župane oziroma o njihovem odnosu do mladinske problematike.

Še najbolje se mladim godi v krajih, kjer so pobudo prevzeli študentje. Vrhniški Zakon se posredno financira iz študentskih servisov in se mu ni treba ukvarjati z občinskimi veljaki. Tomaž Kos pravi, da s strankami nimajo nikakršnega stika: "Dokler bomo mladi tiho, bo volilna kampanja usmerjena k upokojencem in delovnemu ljudstvu." Vrhniške razmere so edinstvene tudi po tem, da je dosedanji župan in kandidat Vincencij Tomšič naklonjen mladim. Zakon deluje v občinskih prostorih, ki jih mladim ni treba plačevati. "Tomšič je sicer poguben za Vrhniko, za nas pa netežaven," pravijo v Zakonu. Županski kandidat Marjan Rihar, ki je obljubil, da bo, če bo izvoljen, odprl mladinski center, je s tem samo pokazal poznavanje mladinske problematike, saj je klub odprt že skoraj deset let. "Od vseh izvoljenih lokalnih politikov pričakujemo, da nam bodo pomagali pri reševanju različnih organizacijskih težav, ki niso finančne narave, in da ne bodo zaradi barve strank komplicirali pri projektih, ki so namenjeni širši populaciji," pravi Kos.

V Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine Črnomelj so razmišljali o samostojni listi. Znan je namreč težek položaj mladih v tej občini; največ težav imajo s policisti. Vendar so kasneje poskus vstopa med lokalno elito opustili. Dušan Jesih pravi: "Menili smo, da nimamo pravih možnosti, tudi zato, ker bi nam del glasov odvzela Stranka mladih, ki se je v naši občini hudičevo resno lotila predvolilne kampanje." V Črnomlju se sicer nobena stranka ni potrudila niti toliko, da bi mladim kaj konkretnega obljubila. Kljub temu bodo črnomaljski aktivisti podprli ZLSD, ker ima menda edina posluh za kulturo. To naj bi pokazala z dosedanjim delovanjem. Poleg SMS je to tudi edina stranka, ki sploh pozna izraz mladinska problematika. Glavni razlog za podporo pa je ta, da sta se "dva člana vodstva MKK infiltrirala v vodstvo stranke ZLSD (občinski odbor) in bosta, z realnimi možnostmi za izvolitev, kandidirala na njeni listi".

Veliko bolj je ozračje nenaklonjeno mladim v Krškem, čeprav se Društvo zaveznikov mehkega pristanka tudi tam že skoraj desetletje bori za klubske prostore. Na prejšnjih volitvah je Društvo z Neodvisno listo mladih celo osvojili stolček v svetu. "Po štirih letih pa smo ugotovili, da demokracija pač ni naklonjena manjšini. Sicer pa je (še posebej lokalna) politika ena sama velika trgovina, v kateri prevladujejo zasebni interesi." Letos sta v Posavju dejavni kar dve mladinski listi: Lista za prihodnost mladih in Posavska unija mladih. Mladi aktivisti bodo podprli prvo listo, saj PUM-ovcem očitajo nečedno preteklost v mariborski organizaciji ŠOU.

"Osebno menim, da je predvolilni čas za mlade najslabši letni čas. Razen tam, kjer pobuda mladih preraste v realen pojav in volilno dejstvo - listo mladih," opisuje dogajanje v Velenju Aleš Ojsteršek. Politično apatičnost mladih opraviči s tem, da se je generacija iz sredine devetdesetih let, ki je uspela z mladinskim centrom, iztrošila, nova pa se še ni izoblikovala. Stranke pripravljajo programe v pisarnah, ki so oddaljene od ulice, zato mladi v Velenju niso udarna tema. "Eni so mnenja, da je za takšno stanje kriva 'polna rit vsega', torej splošno zadovoljstvo, drugi menijo, da je neobstoj civilnodružbenih pobud ravno tako legitimno dejanje, ki kaže na nič."

V Idriji je občina že pred časom mladinske prostore namenila KIC-u, torej čipkarjem oziroma krščansko usmerjenim študentom. Kritična populacija pa si je sama postavila klub Swenak. Simon Bizjak pravi, da se nobena izmed strank v njihovem kraju eksplicitno ne ukvarja z mladimi. "Specifika idrijske občine je v tem, da je 80 odstotkov proračuna že tako ali tako razdeljenega. Kar ostane, se povečini obljublja za asfaltiranje cest, cvetoče podeželje in podobno." Klub idrijskih študentov zato ne flirta z nobeno izmed političnih opcij. "Pozitivno spremembo bi gotovo prinesla lista za mlade, ki ne bi bila vezana na nobeno od sedanjih političnih strank."

Premika pa se v Novi Gorici, kjer se je končno začela urejati dolgo razpadajoča Mostovna, vzporednica ljubljanski Metelkovi. Vseeno Marko Rusjan trdi, da je: "... pojmovanje mladih kot homogene družbene skupine z enakimi željami ideološki konstrukt in precej daleč od dejanskega stanja. Tega politične stranke in neodvisne liste ne poskušajo razumeti, kajti njih zanima tržna niša, imenovana mladi." V Novi Gorici se s problematiko mladih domnevno ukvarjajo vse stranke, vendar se bo evforija po volitvah "stekla v nepotešenost pričakovanj, realpolitiko koalicijskih kupčij". Staviti vse politično delovanje izključno na volitve pa je "poniževanje pravice ljudi do soodločanja v vsakdanjem življenju".

Še bolj kritičen je Grega Čulk, najdejavnejši borec za drugačno kulturo v "heroinskem" Žalcu. Obljubam ne naseda, saj se politiki po zasedbi stolčka za mlade ne brigajo več. "Šolski primer je vodja stranke Mladi rdeči otroci Dominik S. Černjak." V zadnjih štirih letih se za mlade v Žalcu ni zmenil nihče. "Izjave žalskega župana Posedela, da občina ni poklicana in nima denarja za mlade oziroma je mladi sploh ne zanimajo, je jasen dokaz njegove nezrelosti za to funkcijo. Njegov otroški vrtec, ki naj bi bil mladinski center, je zaradi nesposobnosti odslovil vse nastavljene kimavčke - paznike, ki so, zaradi svojih interesov, nadzorovali mladi rod, kako izumira. Kar se tiče lokalnih volitev za župana, pa globoko obžalujem, da bo gospod Posedel, ki je brez realne konkurence, spet nategnil volilce in jih uporabil za svoje hlapce, katerih težko prisluženi denar bo na veliko razmetaval za svojo pijansko reprezentanco. Sram me je, da sem slovenski hlapec. Tito, prosimo te, reši nas!"