Agresivni in brez nadzora

Sedem zgodb, ki govorijo o največjih policijskih napakah v dobrem letu, kaže, da naša policija postaja vse bolj brezobzirna in napadalna ter da je pripravljena uporabiti vsa sredstva. Tudi za to, da bi preprečila nadzor nad svojim delom. Ali nam res grozi, da bomo živeli v policijski državi?

Veliki brat

Spomladi je bilo kar nekaj javnih protestov, predvsem zoper ameriško politiko v svetu. Eden takih je bil pred ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani 10. aprila. Okoli dvajset ljudi je ta dan protestiralo proti izraelski genocidni politiki do Palestincev. Kot del protesta so demonstranti hoteli obesiti venec na ograjo ameriškega veleposlaništva, vendar tega niso mogli storiti, tako so ga obesili na drugi strani Prešernove ceste. Shod je minil brez izgredov. Mediji so poročali in mirni protestniki so odšli domov. Kljub temu je prejšnji teden Andrej Morovič dobil odločbo o prekršku. Sodnica za prekrške mu je, na podlagi policijske prijave, določila denarno kazen 30.000 tolarjev in 6000 tolarjev povprečnine. Policija je namreč v svojem zapisniku ugotovila, da je bil organizator in vodja shoda. Ker protesta ni prijavil, so ga oni prijavili sodniku za prekrške. A Morovič sploh ni bil organizator te prireditve. Policija je o tem najbrž samo napačno sklepala. Organizator akcije je bila neformalna organizacija A-MORA. Kot trdi policija, naj bi bil svoje somišljenike pozivali prek interneta in o shodu obvestil medije: "Ob 14.00 so krenili po Tomšičevi ulici proti ameriški ambasadi pod vodstvom Morovič Andreja in njegove spremljevalke, ki je nosila venec ..." Morovič pravi, da so ga o protestu obvestili prijatelji: "Nisem vodja te organizacije, niti mi niso pošiljali nikakršnih sporočil. Niti vabila. Nisem obešal venca, niti ni bilo na shodu moje spremljevalke. Zanimivo, da me določijo za vodjo in sploh trdijo, da sem bil tam, saj me ni nihče legitimiral, niti se nisem nikamor podpisal." Policija odgovarja: "10. 4. 2002 okoli 14. ure so policisti Policijske postaje Ljubljana Center zaznali kršitev Zakona o javnih shodih in javnih prireditvah. Zoper kršitelja, 42-letnega A. M. iz Kopra, so podali predlog za uvedbo postopka o prekršku pri sodniku za prekrške, ker shoda ni priglasil oziroma pridobil dovoljenja pristojnega organa za organiziranje shoda." Tako Peter Kralj, predstavnik za odnose z javnostmi pri Policijski upravi Ljubljana. Kako so vedeli, kdo so protestniki, če jih ni nihče legitimiral, ni želel pojasniti. Verjetno so jih posneli s "skrito" kamero.

100 minut pridržanja

Že 22. oktobra lani so se po rednem sestanku v Penu klubu pred vhodom v restavracijo na poti domov ustavili nekateri člani Direkcije Rolanja po sceni. Ura je bila okoli 23.00, ko sta k družbi pristopila policista in zahtevala, da se navzoči legitimirajo. Tudi ekipa Rolanja, takrat v zasedbi Vlado Miheljak, Zoran Štrbac, Srečo in Nada Kirn, je zahtevala, da se legitimirata - policista. Končali so v marici in se z njo odpeljali na policijsko postajo na Trdinovi ulici v Ljubljani. Policisti jim niso povedali, zakaj preverjajo njihovo identiteto. Omenili so le, da se zadržujejo blizu ameriškega veleposlaništva, ampak to seveda ne more biti razlog za preverjanje identitete. Tudi pravic jim niso prebrali. Očividci so potrdili, da je bila četverica mirna in da je zgolj spraševala. Ton postavljenih vprašanj ni bil žaljiv niti izzivalen, glasnost pa ni presegala sobne jakosti. Očividec je potrdil, da je eden od članov Direkcije vprašal: "Se vam zdimo sumljivi?" Odgovor modrih je bil nikalen.

Policija namreč ob preverjanju identitete državljanov nima pooblastil, da bi lahko kar na slepo zahtevala osebno izkaznico. Identiteto ljudi lahko preverja le, če so ti ljudje sumljivi. Za policista je sumljiva oseba, "ki s svojim obnašanjem, ravnanjem, videzom ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo izvršila, izvršuje ali je izvršila prekršek ali kaznivo dejanje". Če torej policija četverici ni pripisovala zločinskih nakan, ni imela razloga za izvajanje postopka preverjanja identitete, to pomeni, da je zgolj nadlegovala državljane. Kljub temu je policija drugi dan objavila, da so policisti ravnali korektno, skladno z zakonom in s pravilnikom o policijskih pooblastilih.

Nedolžen v lisicah

Policisti so konec prejšnjega tedna obtožili tudi Nikolo Damjaniča, šefa nadzornega sveta RTVS, publicista in direktorja Ninamedie. Zjutraj okoli 7.45 sta Damjaničev avto policista ustavila na Črtomirovi ulici v Ljubljani. Ustavila sta ga zato, ker naj bi bil njegov avto na seznamu ukradenih vozil. V lisice pa sta ga vklenila, ker je menda prekmalu izstopil iz vozila. Ker naj bi se bil zaradi tega razburil, sta ga odpeljala na bežigrajsko policijsko postajo, kjer so ga pridržali. Ob 12.00 so ga vklenjenega, čeprav je njegova hčerka na policijo že ob 9.30 prinesla vse dokumente, ki so jih potrebovali, odpeljali k sodniku za prekrške. Njegov avto seveda ni bil ukraden.

Po mnenju Damjaničevega odvetnika Mihe Kozinca policisti od 9.30 niso imeli niti enega razloga za pridržanje ali celo vklepanje v lisice. Policija pa je javnost obvestila, da so Damjaniča obtožili za prekršek zoper red in mir ter zaradi kršenja zakona o varnosti v prometu. Hkrati so povedali, da je zavrnil preskus z alkotestom, čeprav mu ga na kraju samem, po Damjaničevem pripovedovanju, niso niti predlagali. Marko Pogorevc je očitke, da naj bi bil dogodek naročen, zanikal: "Vodstvo policije ne more dajati takšnega naročila. To tudi ni izvedljivo. Kako bi lahko generalni direktor policije dajal neposredno policistom naročilo, koga naj ustavijo in koga naj ne ustavijo?" Kljub temu pa še vedno ni jasno, kako so Damjaničev avto zamenjali za ukradenega, in to 1. novembra ob pol osmih zjutraj.

Fotograf - terorist

Pred meseci so policisti sodniku za prekrške prijavili Mladininega fotografa Igorja Škafarja, ker je opravljal svoje delo. Fotografiral je neznanega aktivista, ki je na ograjo nasproti ameriškega veleposlaništva obesil ameriško zastavo, na kateri je bil narisan kljukasti križ. "Ljubljanski operativno-komunikacijski center so v ponedeljek okrog treh popoldne obvestili, da so nasproti veleposlaništva ZDA na Prešernovi cesti neznanci obesili neprimerno zastavo. Na ograji je viselo platno z narisano ameriško zastavo, na kateri je bil kljukasti križ. Policisti so izsledili skupino ljudi zaradi kršitve zakona o prekrških zoper javni red in mir in bodo sodniku za prekrške prijavili 27-letnega I. Š. in 25-letnega J. E. iz Ljubljane," so se policisti pohvalili medijem. Predelano zastavo je neznani aktivist mirno obesil na ograjo in še bolj mirno odkorakal s prizorišča.

"To se mi zdi res smešno. Šel sem iz parlamenta, ko sem videl tipa, ki je izobesil zastavo, in ga seveda fotkal. Tam je bila tudi ekipa POP TV in še nekaj drugih. Ko so prišli policisti, so nam razložili, da nam bodo samo vzeli podatke, ker smo pač bili priče. Potem smo odšli," pravi Škafar. Kako so policisti prišli do ugotovitve, da je zastavo izobesil Škafar in jo nazadnje še fotografiral, ni jasno. Konec koncev je dogajanje posnela tudi POP TV in še isti večer objavila posnetke, na katerih se lepo vidi, kako je aktivist mirno prišel, obesil zastavo in odkorakal. Na posnetkih se tudi povsem jasno vidi, da to ni bil Mladinin fotograf.

Kolesar brez zoba

Bil je petek, 13. septembra. Samo Kuščer se je okoli 13.00 s svojim kolesom peljal po Zaloški cesti. Pot mu je prekrižal na kolesarski stezi parkiran avtomobil. In kot nalašč so se mimo pripeljali policisti, a se ob očitnem prekršku niso ustavili, temveč so se prav po polžje odpeljali mimo. Zato je Kuščer situacijo fotografsko ovekovečil, nato pa pritisnil na pedala, prehitel policijski avto, mu zaprl pot in policistoma naznanil prometni prekršek. Moža v modrem je še vprašal, zakaj nista reagirala ob povsem očitnem prometnem prekršku. Odgovor policista je bil, da s kolegom pač nista videla ničesar. Kuščerja je to razjezilo, zato je policistoma Jožetu Šraju in Simonu Boltetu povedal nekaj krepkih, tudi to, da sta popolna nesposobneža, nato pa se odpeljal naprej. Policista sta tedaj vključila utripajoče luči, zapeljala za Kuščerjem, ga prehitela in ga ustavila. Zahtevala sta, da jima izroči osebni dokument, vendar tega ni hotel storiti. Ko mu je policist zagrozil, da bo poklical marico in da ga bodo odpeljali na postajo na identifikacijo, temu ni nasprotoval. To je policista tako razkurilo, da je Kuščerja potegnil s kolesa in ga z glavo tako grobo potisnil ob rob policijskega avtomobila, da si je preklal ustnico in odkrhnil zob, iz ust pa se mu je ulila kri. “Glej, kako se zaletava v avtomobil,” se je ob tem šalil policist, potem pa je kolesarju nasilno zvil roke na hrbtu. Odpeljali so ga na Policijsko postajo Center, kjer so ga s pregledom osebnih dokumentov identificirali, mu omogočili pogovor z odvetnikom in ga izpustili. Policija je vse skupaj videla s svojimi očmi. Pravijo, da se je med izvajanjem varnostnega pregleda: "... kolesar aktivno upiral, zato sta policista uporabila prisilna sredstva (fizično silo in sredstva za vklepanje) na podlagi 108. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih.” Razlaga, ki izgubi verodostojnost ob policijskem odgovoru, zakaj ima Kuščer poškodovan obraz. Ker si je pač: "... oseba z neobičajno agresivnim udarjanjem glave ob rob policijskega vozila poškodovala ustnico ..."

Legitimirana zaradi mahrame

Na Pražakovi ulici v Ljubljani je 14. oktobra žena slovenskega muftija Osmana Đogića Alma Đogić stopila iz stolpnice, da bi se odpravila v trgovino. Bila je pokrita z ruto. Nedaleč od vhoda sta jo ustavila policist in policistka, oba v civilu, in od nje zahtevala potni list. Ker ga ni imela, pokazala pa je nekatere druge dokumente, je poklicala moža in ta ji je na ulico prinesel pozabljeni potni list. Policistoma to ni bilo dovolj, eden izmed njiju je potni list spravil v žep in zahteval 10.000 SIT. "Ker državljanka BiH ni pokazala dovoljenja, s katerim dokazuje zakonitost vstopa in prebivanja v Sloveniji, je bila na kraju prekrška kaznovana z denarno kaznijo," so pozneje pojasnili na Policijski upravi Ljubljana. Zgodba se je nadaljevala na policijski postaji, kjer so se po posredovanju bosanskega veleposlaništva in avstralskega konzulata policisti odločili, da ji za storjeni prekršek izrečejo le pisno opozorilo. Po trditvah policije sta policista v civilu muftijevo ženo ustavila "zaradi suma, da je v prekršku". Jima je bila neznana oseba sumljiva samo zato, ker je bila pokrita z ruto? Vendar to ni bila edina napaka policistov. Ko sta poskušala neznanko identificirati, se najprej nista hotela predstaviti, potem sta se, vsaj po muftijevih besedah, vedla zelo arogantno, poklicala sta uniformirano podporo, osumljenko in njenega moža "povabila" na policijsko postajo, njej pa zagrozila s sodnikom za prekrške in z odvzemom prostosti.

Prvo, skopo policijsko poročilo je govorilo o profesionalnosti. Kasneje pa je posebna komisija, ki so jo ustanovili zaradi pritiskov javnosti, ugotovila: "Nadaljnji postopek, ki vključuje izrek mandatne kazni, privedbo na policijsko postajo Ljubljana Center in potem v nadaljevanju tudi izrek pisnega opozorila Dj. A., to pa smo ocenili oziroma je komisija ocenila kot nepotrebno ali celo nezakonito." Generalni direktor policije Marko Pogorevc je policijsko priznanje napake prekvalificiral v uspeh: "Mene najprej veseli, da imamo vendarle tak sistem, da ločuje dobro od slabega. In v tem primeru smo sami priznali, da je postopek v delu po legitimiranju potekal nestrokovno, neutemeljeno in najverjetneje tudi nezakonito. In seveda bo policijska uprava v okviru svojih pristojnosti ukrepala do policistov."

Nezaželeni nadzornik

Maja letos je prišla v javnost afera Kečanovič. Bečir Kečanovič, visoki uslužbenec notranjega ministrstva in nekdanji kriminalist, ki je v tistem času predaval na posvetu o človekovih pravicah, je bil pred 16 leti obsojen na zaporno kazen (odsedel je štiri mesece), ker je od nekega državljana na grob način izsilil priznanje. Na televiziji je nastopil tudi policijski direktor Marko Pogorevc in pred stavbo pravne fakultete ostro in moralistično pojasnil, da policiji ne more predavati o človekovih pravicah nekdo, ki je v preteklosti grobo kršil človekove pravice.

Kasneje, oktobra, se je izkazalo, da naj bi šlo v primeru Kečanovič za policijsko notranjo akcijo. "Gre za novo epizodo obračunavanja v policiji, pri katerem ne izbirajo sredstev," sta zapisali Dnevnikovi novinarki. Do medijev naj bi bila sodba, na podlagi katere je Kečanovič odsedel zaporno kazen, prišla iz strogo varovanih policijskih arhivov. Po mnenju "insajderjev" naj bi bil Kečanovič dobil sovražnike znotraj policije in ti so javnosti priskrbeli dokumentacijo o njegovi preteklosti, ker se je razvedelo, da ga želi notranji minister Rado Bohinc predlagati za novega vodjo urada za nadzor in usmerjanje dela policije; torej tistega organa, ki preiskuje napake policije in poskuša vzpostaviti zakonit nadzor nad delom policije. Poleg tega se je Kečanovič, ki je zaposlen v uradu za nadzor nad policijo, ukvarjal tudi s preverjanjem ravnanja policije pri preiskavi napada na novinarja Mira Petka.

Zadnji preobrat v zgodbi o Kečanoviču se je zgodil, ko sta v spor prišla direktor slovenske policije Marko Pogorevc in Delov novinar Žarko Hojnik. Ko se je Pogorevc začel izmikati, je Hojnik povedal, da ga je tudi posnel (del posnetka je bil objavljen v prejšnji Mladini).