Brez presenečenja

Dr. Janez Drnovšek je v nedeljo ob 10.30 prišel do gasilskega doma v Murglah, zavil do volišča in se čez nekaj minut vrnil pred mikrofone. In potem je govoril o tem, kako je za demokratično državo normalno, da predsednika republike dobimo v drugem krogu. Če gre verjeti temu, kar je povedal, zmage v prvem krogu res ni pričakoval. Tudi ankete, ki so jih v volilnih štabih naročali v zadnjih dneh pred volitvami, so govorile o drugem krogu. Ko so se volišča zaprla, so rezultati pokazali, da je Drnovšek zbral 45 odstotkov, Barbara Brezigar, prva izzivalka, pa 30 odstotkov. Rezultati obeh so se torej pokrili z napovedmi, objavljenimi teden dni pred volitvami. Večjih presenečenj ni bilo. Prvega decembra bo drugi krog volitev. Pozor, pozor: Barbara Brezigar bo imela tistega dne rojstni dan.

Premiki ali okopi?

In kaj volilni rezultati pomenijo? Ali so letošnje predsedniške volitve na politično sceno prinesle kak premik? So razmerja med strujami, ki jih poenostavljeno imenujemo levica in desnica, sile kontinuitete in pomladne stranke, spremenjene? Na prvi pogled je jasno, da največji premik predstavlja pojava Barbare Brezigar. Za kandidaturo Barbare Brezigar stojita Socialdemokratska stranka in Nova Slovenija. Ti dve stranki sta na volitvah leta 2000 dosegli vsoto 24 odstotkov, kar pomeni, da dosežek Barbare Brezigar za šest odstotnih točk presega dve leti staro vsoto SDS + NSi.

Kandidat SLS dr. Arhar je za odtenek zaostal za dosežkom, ki ga je SLS dosegla leta 2000. SLS je namreč tedaj zbrala 9,5 odstotka, dr. Arhar pa je po zadnjih podatkih zbral 7 odstotkov. Če seštejemo dosežke kandidatov, za katerimi stojijo SDS, NSi in SLS, je vsota za odtenek boljša od dosežka, ki so ga naštete stranke vknjižile leta 2000 na parlamentarnih volitvah.

Če dosežek Barbare Brezigar postavimo v kontekst prejšnjih predsedniških volitev, ugotovimo, da je njen uspeh primerljiv z vsoto dosežkov Janeza Podobnika (SLS) in dr. Jožefa Bernika, ki je bil kandidat dveh strank, socialdemokratov in krščanskih demokratov. Podobnik in Bernik sta namreč leta 1997 skupaj zbrala 28 odstotkov glasov.

Leta 1992, ko je Kučan že v prvem krogu zbral izjemnih 64 odstotkov, je Ivo Bizjak, adut krščanskih demokratov, zbral 21 odstotkov. Leta 1992 je bila volilna udeležba rekordna, zato moramo Bizjakov dosežek opremiti s podatkom o številu glasov; Bizjak je namreč zbral 262.847 glasov.

Dosežek Barbare Brezigar je za odtenek boljši od dosežka dr. Jožeta Pučnika, ki je leta 1990 na volitvah za predsednika predsedstva v prvem krogu zbral 26,6 odstotkov. Dr. Pučnik je pred ducatom let v drugem krogu zbral 41,4 odstotkov.

Kaj pa Drnovšek? Je njegov rezultat osebna polomija, povprečen dosežek ali osebni rekord? Kakšni so bili dosedanji Drnovškovi individualni volilni rezultati? Leta 1989, ko se je na volitvah za člana predsedstva SFRJ spopadel z Markom Bulcem, je Drnovšek zbral 56 odstotkov, Bulc pa 41 odstotkov. Drnovšek je naslednjič kandidiral leta 1992 na parlamentarnih volitvah. Individualni rezultati parlamentarnih volitev sicer niso neposredno primerljivi z rezultati predsedniških volitev, kljub temu pa delno odgovarjajo na vprašanje, ali je imel Drnovšek minimalne možnosti za zmago v prvem krogu. V volilnem okraju Zagorje je leta 1992 zbral rekordnih 55,6 odstotka. Leta 1996 je rezultat v volilnem okraju Zagorje še izboljšal in dosegel 61,2 odstotka. Ob Drnovškovem osebnem rekordu velja zapisati, da ga je kot premier dosegel v domačem kraju. Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2000 je Drnovšek kandidiral v dveh ljubljanskih volilnih okrožjih; v volilnem okrožju Vič je zbral 49 odstotkov, v volilnem okrožju Center pa 45,4. Če bi rezultat parlamentarnih volitev prevajali v rezultat predsedniških volitev, bi bil Drnovšek leta 2000 pod pragom zmage v prvem krogu. Letošnji dosežek na predsedniških volitvah pa je podoben dosežku, ki ga je Drnovšek kot posameznik vknjižil pred dvema letoma na parlamentarnih volitvah. Seveda pa obstaja pomembna razlika; leta 2000 je kandidiral v dveh volilnih okrožjih, letošnji rezultat pa je seštevek glasov v celi državi.

Zgolj za primerjavo omenimo, da je leta 2000 na listi SDS v enem od viških volilnih okrožij kandidirala tudi Barbara Brezigar. Zbrala je 19,8 odstotka glasov, kar je bilo za štiri odstotne točke več od državnega povprečja socialdemokratske stranke, hkrati pa so štirje kandidati SDS v njeni volilni enoti dosegli boljši rezultat. Volilni rezultat Barbare Brezigar na predsedniških volitvah je torej za deset odstotnih točk boljši od rezultata, ki ga je pred dvema letoma dosegla v volilnem okrožju Ljubljana Vič.

Volitve na rojstni dan

Kaj se bo pripetilo v drugem krogu? Barbara Brezigar bo 1. decembra, ko bo drugi krog, vsekakor slavljenka. Ali se ji lahko pripeti, da bo hkrati rezala torto za rojstni dan in torto zmagovalke predsedniških volitev? Trendi javnomnenjskih anket so za Brezigarjevo ugodni. Julija letos, ko še ni bilo znano, kdo bodo vsi tekmeci na predsedniških volitvah, je anketa agencije Gral Iteo namerila, da bi za Barbaro Brezigar glasovalo 9 odstotkov vprašanih. Avgusta se je njen rating povzpel na cifro 12. Septembra je zlezla na 16 odstotkov, oktobra pa se je ustalila pri 20 točkah.

Drnovšek je v vseh teh mesecih ostajal konstanten. Ves čas ga je podpiralo okoli 30 odstotkov vprašanih. Letos poleti je bil skorajda izravnan z nekdanjim guvernerjem Banke Slovenije dr. Francetom Arharjem, potem pa, ko so bili objavljeni podatki o Arharjevi plači, je njegov rezultat strmoglavil. Jasno je bilo, da si Arhar ne bo opomogel.

Ko so bile 2. novembra objavljene zadnje javnomnenjske ankete, so analitične obdelave rezultatov nakazovale možnost, da bi lahko zmagovalca predsedniških volitev dobili celo že v prvem krogu. Nobena agencija ob Drnovškovem imenu sicer ni objavila cifre, ki bi presegala magičnih 50 odstotkov. Ker pa imajo ankete mersko napako, lahko objavljenim cifram prištejemo ali odštejemo okrog dva odstotka; pač odvisno od velikosti vzorca. S tem pribitkom bi Drnovšek lahko zlezel celo prek 50 odstotkov. Predvsem pa bi imel Drnovšek teoretične rezerve za skok prek polovične meje, če bi se na zadnjih TV soočenjih zelo izkazal. Vendar Drnovšek med zadnjimi soočenji ni bil suveren. Volilni štabi so meritve javnega mnenja naročali tudi po 2. novembru, ko objavljanje rezultatov anket ni več dovoljeno. Te neuradne meritve pa so kazale, da Drnovšek v zadnjih dneh ni dobil novih volivcev. Prej obratno. Zadnje interne meritve so govorile celo o tem, da se Drnovškov rating rahlo znižuje, Barbari Brezigar pa je rating rasel tudi v prvem novembrskem tednu. Analitične napovedi, objavljene teden dni pred volitvami, so Brezigarjevi pripisovale med 23 in 30 odstotki glasov.

Zmaga v prvem krogu?

Zakaj Drnovšku ni uspela zmaga v prvem krogu? Zadnjih deset let sta namreč Drnovšek in Milan Kučan, ki je dvakrat zmagal v prvem krogu, na vseh javnomnenjskih lestvicah zelo izenačena. Zakaj torej Drnovšek tokrat ni kopiral Kučanovih rezultatov?

Obstaja nekaj objektivnih okoliščin. Kučan je leta 1990, ko je zmagal šele v drugem krogu, kandidiral kot kandidat ZKS-SDP. Leta 1992 in 1997, ko je kandidiral kot formalno neodvisen kandidat, je zmagal v prvem krogu. Kučan je leta 1992 zbral 63.9 odstotkov, leta 1997 pa 55,2 odstotka. Kaj Drnovšku manjka do te cifre? Dejstvo, da je Drnovšek kandidiral kot strankarski kandidat, je njegove možnosti za zmago v prvem krogu zmanjšalo. Dodaten minus predstavlja dejstvo, da Drnovšek ni le strankarski kandidat, pač pa tudi predsednik največje vladne stranke. Kučan je strankarsko funkcijo opustil leta 1989, pol leta pred volitvami. Drnovškov letošnji rezultat je primerljiv z rezultatom, ki ga je Kučan v prvem krogu predsedniških volitev dosegel leta 1990, ko je zbral 44,4 odstotkov glasov.

Na predsedniških volitvah do letošnjega leta še nismo srečali kandidata, ki bi bil hkrati predsednik parlamentarne stranke. Tone Peršak, ki je kandidiral leta 1997, je bil tedaj predsednik izvenparlamentarne demokratske stranke, Marjan Poljšak predsednik izvenparlamentarne nacionalne stranke dela, Franc Miklavčič pa predsednik izvenparlamentarne krščansko socialne unije. Vsi trije skupaj so zbrali slabih sedem odstotkov glasov. Gorazd Drevenšek, sopredsednik izvenparlamentarne Nove stranke, ki je kandidiral letos, je zbral odstotek glasov. Pravilo, da gre predsednikom strank na predsedniških volitvah relativno slabo, pod vprašaj postavlja le letošnji dosežek Zmaga Jelinčiča, predsednika Slovenske nacionalne stranke.

Obstaja pa še nekaj subjektivnih razlogov, zakaj Drnovšek ni skočil prek polovice. Drnovškov dolga leta grajeni asketski imidž je pred letom dni zaguncala štorija o vladnem letalu. Zaradi aviona sicer ni strmoglavil, vendar po razkritju podatkov o stroških za nakup letala Drnovšek ne velja več za asketskega politika. V zadnjih tednih je Drnovšek poslušal še očitke o privilegijih, ki niso ustrezno kodificirani.

Drnovšek je imel med predvolilno kampanjo še en problem. Na trenutke se je zdelo, da se kandidature loteva z levo roko: ko je nacionalna TV hiša zadnje soočenje začela s kvizom o pristojnostih predsednika republike, je edini med devetimi kandidati odgovoril napačno. Drnovšek ni kazal kakšnega posebnega žara, puščal je vtis, da mu je kampanja odveč. Prav na tej točki se je Drnovšek najbolj razlikoval od izzivalke Brezigarjeve. Kampanja Barbare Brezigar je sicer trajala več kot pol leta, a ob koncu kampanje ni delovala naveličano. Drnovšek pa bo moral volilno telo še prepričati, da se med potegovanjem za njihovo naklonjenost ne dolgočasi.