Kako smo volili?

Dr. Janez Drnovšek je lahko v nedeljo po 19.00 sedel za pisalno mizo in napisal pismo, s katerim je predsedniku republike, parlamentu in najširšemu občinstvu sporočil, da odstopa s položaja predsednika vlade. Nekaj trenutkov pred tem je TV Slovenija objavila, da je rezultat vzporednih volitve Drnovšku nameril 57,8 % glasov, POP tv pa je objavila, da je Drnovšek zbral 57,7 % glasov.

Glede na to, da sta agenciji Cati Center in Gral Iteo, ki sta vzporedne volitve izvedli že pred tremi tedni, tedaj končni rezultat zgrešili največ za dva odstotka, dvomov ni bilo. Predsednik republike bo Janez Drnovšek, 52-letni ekonomist, ki zadnje desetletje službuje kot predsednik slovenske vlade.

Rezultat, ki ga je dosegel Drnovšek, je primerljiv z rezultatom, ki se je leta 1990 pripetil med dvobojem Milan Kučan - Jože Pučnik. Tedaj je Kučan v prvem krogu zbral 44,4 odstotka glasov. In 10. novembra 2002 je Drnovšek v prvem krogu dosegel do decimalke enak rezultat: 44,4 odstotka. Drugi predsednik torej v urad, ki stoji na Erjavčevi ulici, prihaja s podobnim rezultatom kot pred ducatom let Milan Kučan. Natančneje: Drnovšek je volitve končal z dve odstotni točki slabšim rezultatom kot pred ducatom let Kučan.

Tudi zato se spodobi, da novega stanovalca predsedniške palače primerjamo z odhajajočim. Kučan in Drnovšek sta skorajda soseda. Oba stanujeta v Murglah. Zadnjih deset let sta bila v službi v isti palači, ki stoji ob ljubljanski Prešernovi ulici. Dodajmo še, da je prebivalec Murgel tudi Janez Stanovnik, mož, ki je predsedstvo Slovenije vodil med letoma 1988 in 1990.

Drnovšek je na položaj predsednika republike prišel s položaja predsednika vladajoče stranke in predsednika vlade. Tudi Kučan je pred dvanajstimi leti na položaj predsednika slovenskega predsedstva prišel skorajda s položaja predsednika vladajoče stranke. K temu velja dodati dve podrobnosti; Kučan je predsedniški položaj v ZKS opustil pol leta pred volitvami, Drnovšek pa se za to gesto letos ni odločil. Hkrati je bila stranka, ki jo je do leta 1989 vodil Kučan, monopolna in avantgardna. Monopol zveze komunistov je bil pravno dejstvo. LDS danes nima avantgardne vloge, res pa je, da ji opazovalci pripisujejo položaj, ki bi lahko postal tudi monopolen. Ta položaj je posledica volilnih uspehov, doseženih leta 2000, in ni trajne narave.

Ko se je Kučan spomladi 1990 naselil v predsedniško palačo, je imel 49 let. Leta 1992, ko je bil izvoljen za predsednika republike, je imel 51 let. Drnovšek je položaj predsednika republike zasedel pri 52. letih. Ob tem pa velja dodati, da je bil Drnovšek predsednik republike že pri 39. letih. Le da je šlo leta 1989 za neko drugo republiko, Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, ki ji je Drnovšek kot predsednik predsedstva poveljeval do maja 1990. Drnovšek je torej eden redkih svetovnih državnikov, ki se lahko pohvali, da je bil predsednik dveh različnih držav, Jugoslavije in Slovenije. Ni pa prvi, ki ima v biografiji zapisani predsedniški službi v dveh državah. Tudi Drnovškov prvi sosed Stipe Mesić, hrvaški predsednik, je bil leta 1991 predsednik predsedstva SFRJ, zdaj pa je predsednik Hrvaške. No, v primerjavi z Mesićem je Drnovškova biografija za odtenek bolj unikatna. Drnovšek je namreč predsednik SFRJ postal v režimu socialističnega samoupravljanja, predsednik Slovenije pa je postal v nekem drugem sistemu.

Med Kučanom in Drnovškom obstaja nekaj dramatičnih razlik. Kučan se je od leta 1962 vzpenjal proti političnemu vrhu, dosegel pa ga je leta 1990. Ironično: Kučanova stranka je tik pred tem objavila, da sestopa z oblasti. Dialektik bi sklenil, da je bil Kučanov vzpon na politični vrh rezultat dejstva, da je njegova stranka hkrati sestopila z oblasti. Drnovškov vzpon na politični vrh je bil absolutno drugačen. Drnovšek se ni vzpenjal. Drnovšek je leta 1989 na predsedniški položaj padel z aviona. Kljub temu, da sta Drnovšek in Kučan politični Triglav dosegla na popolnoma drugačne načine, sta oba na vrhu neobičajno dolgo obdobje.

Kljub temu, da so cifre, ki so se vrtele med letošnjimi volitvami, podobne onim izpred ducata let, obstaja nekaj pomembnih razlik. Se je med letošnjimi predsedniškimi volitvami Slovenija razcepila na dva dela, na dva jasno prepoznavna bloka? Ne. Nekaj trenutkov za tem, ko so bili objavljeni prvi neuradni rezultati, je iz tabora Barbare Brezigar sicer pripotovalo nekaj besed, ki so govorile o blokovski delitvi sveta, globoke polarizacije ni bilo. Leta 1990 se je zdelo, da sta se na volitvah udarila dva svetova, dve ideologiji, dve pogleda na pogleda na prihodnost. In, kakopak, dva pogleda na preteklost. Letos so politični gorečneži zelo redki. V vseh demografskih, geografskih, svetovnonazorskih in političnih kategorijah najdemo tako volivce Barbare Brezigar kot Janeza Drnovška. V nobeni kategoriji ne Drnovšek ne Brezigarjeva nista imela izrazite prednosti. Členitev na navijače Barbare Brezigar in na navijače Janeza Drnovška ni globoka. Glavnina volilnega telesa je volišča obiskala brez fanatizma. In diverzanti se letos praktično niso ukvarjati z uničevanjem predvolilnih plakatov.

Politični profili

Ob prvem krogu predsedniških volitev je agencija Cati Center med izvajanjem vzporednih volitev petino sodelujočih izprašali nekoliko bolj natančno. Hkrati je volilnemu telesu pod kožo pogledal tudi Center za raziskovanje javnega mnenja pri FDV.

Dejstva, da volivci LDS volijo predvsem Drnovška, in da volivci SDS in NSi volijo predvsem Barbaro Brezigar, nima smisla ponavljati. Raje si oglejmo detajle.

Podatki Cati Centra, zbrani med vzporednimi volitvami, pravijo, da je dr. Drnovšek med prvim krogom dve tretjini glasov dobil od državljanov, ki sicer glasujejo za LSD. Desetino vseh glasov, ki jih je Drnovšek zbral v prvem krogu, so mu namenili volivci ZSLD, sedem odstotkov glasov, ki jih je zbral, je prišlo od volivcev SMS. Volivci Desusa in SLS-a pa predstavljajo vsaki po pet odstotkov Drnovškovega volilnega telesa.

Med Drnovškovimi volivci je tistih, ki sicer volijo za SDS in NSi, najmanj. Štiri odstotke Drnovškovega volilnega telesa sicer glasuje za SDS ali NSi.

Volilno telo Barbare Brezigar je sestavljeno iz drugačnih sestavin. Tretjino njenega volilnega telesa sestavljajo volivci SDS. Četrtino njenega volilnega telesa sestavljajo volivci NSi. Po eno desetino njenega volilnega telesa pa sestavljajo volivci SLS, SMS in LDS. Za Barbaro Brezigar se opredeljuje znatno število tistih, ki na volitvah ne bi glasovali za nobeno od parlamentarnih strank. Natančneje: med tistimi, ki ne bi glasovali za nobeno od parlamentarnih strank, je Barbara Brezigar prva izbira. Dve tretjini onih, ki bi glasovali za neodvisne in neuvrščene, je namreč podprlo Brezigarjevo.

Obrnimo optiko. Katera stranka ima najbolj disciplinirano volilno telo? Ali drži stereotip, da je LDS-ovsko volilno telo razpuščeno in nedisciplinirano, Janševe divizije pa korakajo v vzorno postrojenih kolonah? Ta stereotip ne bi preživel empiričnega testa. Natančneje: tak stereotip je popolnoma napačen. Raziskava Cati centra, ki je nastala med vzporednimi volitvami, kaže, da je LDS-ovsko volilno telo najbolj disciplinirano in najbolj brezhibno postrojeno v ravne vrste. 83 odstotkov tistih, ki glasujejo za LDS, je namreč med prvim krogom predsedniških volitev glasovalo za Drnovška. Po drugi strani pa je volilno telo SDS in NSi manj pozorno prisluhnilo priporočilom Janeza Janše in Andreja Bajuka. 70 odstotkov tistih, ki bi na volitvah glasovali za SDS, je v prvem krogu podprlo Brezigarjevo. Med volivci NSi je 77 odstotkov tistih, ki so podprli Brezigarjevo. Sicer pa je desetina volivcev SDS in desetina volivcev NSi glasovala za Arharja. Desetina volivcev SDS pa je podprla celo Drnovška. Povedano v absolutnih številkah: če je Janez Drnovšek v prvem krogu zbral 506.800 glasov, so okoli 14 tisoč glasov prispevali volivci SDS.

In Brezigarjeva? Če je v prvem krogu zbrala dobrih 351 tisoč glasov, so volivci LDS-a na volilnih lističih 33 tisoč krat obkrožili ime Barbare Brezigar. Ker je volilno telo LDS večje, se ob navajanju absolutnih številk zdi, da je zelo radodarno. Kljub temu, da je volilno telo LDS med vsemi strankami največje, je še vedno najbolj disciplinirano.

Koga volijo najstnice?

Vzorec vzporednih volitev Cati centra je pred tremi tedni zajel 48 najstnic. Natanko polovica vprašanih (torej 24) je povedala, da je glasovala za Drnovška. Dve sta glasovali za Jelinčiča, ena je glas oddala Arharju, 21 pa jih je glasovalo za Brezigarjevo. Če je Drnovšek favorit najstnic, bi bil v naslednji starostni kategoriji že poraženec. V kategoriji žensk med 21. in 27. letom ima Brezigarjeva večjo podporo kot Drnovšek. Demografska kategorija "ženske med 21. in 27. letom" je edina demografska kategorija, v kateri je imela Brezigarjeva prednost pred Drnovškom. V tej kategoriji je Brezigarjevo podprlo 42 odstotkov sodelujočih na vzporednih volitvah, Drnovška pa je podprlo 35 odstotkov vprašanih.

Zanimivo je, da Drnovšek ni le favorit najstnic, pač pa tudi starejših žensk. Zanj bi glasovala polovica volivk med 51. in 65. letom starosti, v najstarejši ženski kategoriji (nad 66. let) pa bi Drnovšek zmagal že v prvem krogu. Ta del volilnega telesa je med vsemi demografskimi kategorija Brezigarjevi najmanj naklonjen.

Če bi se volitev udeleževali samo upokojenci - govorimo o obeh spolih - bi Drnovšek zmagal že v prvem krogu.

Nobena generacija moških volivcev Drnovšku ne bi namenila zmage v prvem krogu. Meji 50 odstotkov bi se približal le v kategoriji 38 do 50 let. Najslabše pa mu gre v starostnem razredu 21 do 27 let. No, v tem starostnem razredu mu ne gre slabo zato, ker bi mladi moški množično podpirali Brezigarjevo; v resnici gre tudi njej v tem starostnem razredu precej slabše kot drugod. V tem generacijskem razredu namreč zmešnjavo povzroča Zmago Jelinčič. Med mladimi moškimi ima Jelinčič še enkrat več privržencev kot v drugih demografskih kategorijah.

Podatki Centra za raziskavo javnega mnenja kažejo, da je volilno telo Barbare Brezigar nekoliko bolj ruralno od Drnovškovega. Slaba polovica, 48 odstotkov, volilnega telesa Barbare Brezigar živi na podeželju. Tretjina njenega volilnega telesa živi v manjših krajih, petina pa v večjih krajih. Drnovškovo volilno telo je, ko gre za tip naselja, razdeljeno na tri enake dele. Tretjina Drnovškovih volivcev živi na podeželju, tretjina v manjših krajih, tretjina pa v večjih krajih.

Barbara Brezigar ima pred Drnovškom prednost še v eni kategoriji. Med tistimi, ki so verni, jih je v prvem krogu 40 odstotkov volilo za Brezigarjevo, za Drnovška pa je v prvem krogu glasovalo 35 odstotkov vernih. Po drugi strani pa je Drnovšek velik favorit nevernih. Če bi na volitvah šteli le glasovi ateistov, bi Drnovšek v prvem krogu zbral 55 odstotkov glasov, Barbari Brezigar pa bi se števec ustavil že pri 17 odstotkih. Tudi med tistimi, ki na vprašanje o vernosti ne odgovarjajo, je Drnovšek velik favorit; v prvem krogu bi prebil magičnih 50 odstotkov.

Drnovškovi volivci so bili opredeljeni že dalj časa. Med tistimi, ki so se odločili zadnji teden pred volitvami, pa je več volivcev Barbare Brezigar. Med tistimi, ki so se odločili v zadnjem tednu, jih je 37 odstotkov glasovalo za Barbaro Brezigar. Drnovšek pa je med tistimi, ki so se odločili v zadnjem tednu volilne kampanje, prepričal četrtino sodelujočih na vzporednih volitvah.

Nato in mi

Podatki Cati centra kažejo, da imata volilni telesi Barbare Brezigar in Janeza Drnovška, ko gre za vprašanje vstopa v Nato, presenetljivo podobno stališče. Ko je Cati center med vzporednimi volitvami spraševal volivce, kako bi glasovali na referendumu o vstopu v Nato, je bil rezultat zelo zanimiv. 38 odstotkov vprašanih bi glasovalo za vstop v Nato, 39 odstotkov sodelujočih pa bi glasovalo proti vstopu v Nato. Rezultat je zanimiv in pomenljiv zato, ker so oktobrske raziskave javnega mnenja kazale, da je tistih, ki se zavzemajo za vstop v Nato, precej več kot nasprotnikov. Vzporedne volitve, ki so vendarle simulacija volilne situacije, pa so pokazale drugačna razmerja. Kakorkoli že, med tistimi, ki so 10. novembra glasovali za Drnovška, jih je 42 odstotkov podpiralo tudi vstop v Nato, 31 odstotkov je vstopu v Nato nasprotovalo, ostali pa so bili neodločeni ali brez odgovora. Tudi med volivci Barbare Brezigar jih je natanko 42 odstotkov podpiralo vstop v Nato, proti vstopu v Nato pa bi glasovalo 39 odstotkov njenih volivcev.

Volilni telesi Brezigarjeve in Drnovška sta si torej glede odnosa do Nata podobni. Zgolj kot zanimivost: volilno telo dr. Antona Beblerja je do vstopa v Nato izrazito skeptično, sam dr. Bebler pa je izrazit podpornik ideje vstopa v Nato. Tudi dr. Lev Kreft ima izrazito skeptično volilno telo, sam pa med volilno kampanjo skepse ni izžareval.

Kaj se je zgodilo?

Če je Drnovšek v prvem krogu zbral 506 tisoč glasov, je v drugem krogu dobil okrog 60 tisoč novih glasov. Barbara Brezigar pa je rezultat iz prvega kroga izboljšala za dobrih 80 tisoč glasov. Torej je pobrala nekoliko večji delež tistih, ki v prvem krogu niso glasovali zanjo. Barbara Brezigar je do zadnjega dne volilne kampanje vztrajala pri obljubi, da bo povezovala. Hkrati pa je dobrega pol milijona ljudi očitno sklenila, da se ne bo pustila povezovati Barbari Brezigar. Ob všečnem nastopu je Barbara Brezigar vendarle bistveno manj predvidljiva kot Drnovšek. Ko se je zgodba z volitvami že končala, je Brezigarjeva dejala: "Po tej volilni kampanji ne bo nič tako, kot je bilo." Besede, s katerimi je komentirala rezultat, so velike, zgodovinski kontekst, v katerem je bil izrečen original, pa je pomenljiv. Milan Kučan, odhajajoči predsednik, jih je namreč izrekel med vojno. "Po tej vojni ne bo nič tako, kot je bilo." Glede na to, da med velikim delom volilnega telesa ni bilo opaziti kakšne posebne bojevitosti, gorečnosti, fanatizma ali krvoločnosti, pafraziranje stavka iz vojnega časa ni potrebno.

Kaj se je v resnici spremenilo s temi volitvami? Ključne spremembe ne prinaša niti Drnovškova zmaga niti uspešna kandidatura Barbare Brezigar. Ključno spremembo prinašajo prihodnji tedni. S tem, ko Drnovšek zapušča vlado, na njeno čelo prihaja nova oseba, Tone Rop. Ocena, da med Brezigarjevo in Drnovškom ni razlike, je sicer napačna. Hkrati pa moramo podčrtati, da obstaja tudi razlika med Drnovškom in Ropom. In to, da bo po Drnovškovi selitvi v urad predsednika republike, vlado vodil Tone Rop, je tisto dejstvo, ki bo imelo zaradi letošnje predsedniške kampanje največji učinek.