Nova mestna oblast

Od šestih mestnih občin, kjer so bili župani izvoljeni šele po včerajšnjem drugem krogu volitev, je župansko funkcijo ohranil le Boris Sovič v Mariboru. Ostalih pet občin pa je za župane dobilo povsem nove obraze. Med najbolj napetimi je bil dvoboj v Ljubljani, saj zmagovalke za župansko mesto vse do nedeljskega večera ni bilo mogoče z gotovostjo napovedati. Po prvem krogu je kandidatka LDS in dosedanja županja Vika Potočnik s 35,31 odstotka sicer vodila za dobrih enajst odstotnih točk pred kandidatko ZLSD Danico Simšič, ki je dobila 23,90 odstotka. Toda v treh tednih med prvim in drugim krogom je razlika v celoti skopnela. V drugem krogu je Simšičeva dobila 55,71-odstotno podporo in tako prepričljivo premagala Potočnikovo. Simšičeva bo župansko funkcijo opravljala prvič, kar pa ne pomeni, da javnosti ni znana. Svojo poklicno kariero je začela kot učiteljica, bila nato več let novinarka nacionalne TVS, zadnjih deset let pa je poslanka v državnem zboru. Kot kandidatka Demokratske stranke je v parlament prišla leta 1992 in 1996, kot kandidatka ZLSD pa leta 2000. Zdaj naj bi se poslanski funkciji odpovedala, saj meni, da služba županje zahteva celega človeka. Potočnikova se iz županske pisarne poslavlja po slabih petih letih ali natančneje po enem polnem mandatu in enajstih mesecih. Na župansko mesto je namreč prišla na nadomestnih volitvah leta 1997, ko je njen strankarski kolega dr. Dimitrij Rupel županski stolček zapustil sredi mandata zaradi prevzema veleposlaniške funkcije v Washingtonu. Na volitvah leta 1998 je Potočnikova s 53,25 odstotka prepričljivo zmagala že v prvem krogu, čeprav je imela kar devet konkurentov, med drugim tudi profesorja dr. Antona Jegliča in direktorja ljubljanskega Kliničnega centra dr. Primoža Rodeta. Kako hud poraz je včeraj doživela Potočnikova, pove podatek, da ji je podpora volilcev od leta 1998 do letošnjega prvega kroga lokalnih volitev padla kar za 18 odstotnih točk. Čemu gre pripisati ta padec? Razlogov je več. Možno, da so se je ljudje naveličali. Možno je, da so tradicionalni volivci desnice, ki so po prvem krogu ostali brez svojega kandidata, glasove namenili Simšičevi. Možno je, da so nekega dne na avto dobili lisice. In da so 1. decembra izvedli malo maščevanje. Časa za analizo bo še dovolj.

Eden največjih poražencev županskih volitev v mestnih občinah je dosedanji župan Kopra in kandidat ZLSD, LDS in Desusa Dino Pucer. Ta nekdanji član CK ZKS je županski stolček namreč izgubil v tekmi s popolnim političnim začetnikom, podjetnikom in playboyem Borisom Popovičem, ki je kandidiral prek neodvisne liste Koper je naš. Spomnimo se, da je imel Popovič po prvem krogu skoraj 16 odstotnih točk prednosti pred Pucerjem. To izrazito prednost so Popoviču v treh tednih sicer zelo znižala anonimna pisma medijem, v katerih so mu neznanci očitali povezavo s črnogorsko mafijo, debelo policijsko kartoteko, sumljivo podjetniško delovanje in status kvazi športnika. Kljub temu pa je dosegel 51,21 odstotka glasov in tako za las premagal Pucerja. Popovičev uspeh je še toliko bolj izjemen, ker je njegova lista Koper je naš s pičle tri mesece dolgo predvolilno kampanjo dosegla kar devet sedežev v mestnem svetu, kar je več kot sta dosegli že tradicionalni zmagovalki za koprski mestni svet ZLSD in LDS.

Predvolilne napovedi javnomnenjskih anket so se povsem uresničile v Mariboru, kjer je v drugem krogu brez težav zmagal dosedanji župan, sicer kandidat ZLSD, SMS in Demokratov Slovenije Boris Sovič. Z 61,6 odstotka glasov je gladko premagal direktorja podjetja Protech in predsednika pevskega zbora Carmina Slovenica Milana Petka, ki je kot kandidat LDS dobil le 38,4 odstotka. Petek je bil poražen kljub temu, da sta mu v predvolilni kampanji javno podporo z obiskom v Mariboru izkazala dva ministra LDS, in sicer minister za zdravje dr. Dušan Keber ter ministrica za gospodarstvo Tea Petrin. Pomagalo pa mu ni niti to, da ga je pred drugim krogom javno podprla SLS, nato pa še nekdanji mariborski župan prof. dr. Alojz Križman. Sovič je v politiki že od začetka devetdesetih let, ko je bil naprej podžupan Maribora, nato od leta 1993 do 1997 državni sekretar za energetiko, na parlamentarnih volitvah leta 1996 pa je bil izvoljen tudi za poslanca v državni zbor.

Ptuj je edina mestna občina, kjer je vladal župan iz vrst opozicijske SDS. A na letošnjih volitvah se je tudi to spremenilo. Dosedanjega župana in zdravnika dr. Miroslava Lucija je namreč v drugem krogu za las s 50,40 odstotka glasov premagal doktor kemije in kandidat LDS Štefan Čelan. Ali povedano drugače: Čelan je Lucija premagal za bore 104 glasove. Luci se iz županske funkcije poslavlja po dveh mandatih. Prvič je bil namreč za župana izvoljen že leta 1994, ko je v drugem krogu premagal kandidata LDS Branka Brumna, županski mandat pa je ponovil še leta 1998, ko je že v prvem krogu s skoraj 60-odstotno podporo premagal kandidata LDS Mirana Čučka. Na letošnjih volitvah je Luci po prvem krogu pred Čelanom sicer vodil za slabih pet odstotnih točk, vendar je v drugem krogu to prednost povsem zapravil. Novi župan Ptuja dr. Čelan je bil pred leti vodja razvojno tehnološkega oddelka Gumarne Ptuj (ki je združena s Savo Kranj), nato svetovalec za razvojno raziskovalno dejavnost na ptujski občini, danes pa direktor Znanstveno raziskovalnega središča Bistra Ptuj in šef ptujskih kurentov.

Tesno bitko smo lahko spremljali tudi v Novem mestu, saj je kandidat LDS, SLS, SNS in Desusa Boštjan Kovačič po prvem krogu vodil le za slabi dve odstotni točki pred neodvisnim kandidatom Francem Koncilijo. V drugem krogu je Kovačiču vendarle uspelo zmagati, saj je dobil 50,36 odstotka glasov. H Kovačičevi zmagi je prispevalo tudi dejstvo, da sta ga pred drugim krogom javno podprla ZLSD ter Miloš Dular, nekdanji občinski sekretar za okolje in prostor ter letošnji županski kandidat Koalicije Slovenija, ki je bitko za županski stol izgubil že v prvem krogu. Tako Kovačič kot Koncilija sta svoji politični karieri začela v Novem mestu. Kovačič je bil lokalni funkcionar že v osemdesetih, Koncilija pa je leta 1992 pod odhodu Marjana Dvornika postal predsednik skupščine občine. Kovačič je bil od leta 1994 do 1997 minister brez listnice zadolžen za lokalno samoupravo, leta 1996 je kandidiral za poslanca v državni zbor, leta 1998 je odšel za veleposlanika v Zagreb, po vrnitvi pa se je zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve. Koncilija je leta 1994 kandidiral za župana Novega mesta in kot kandidat SKD premagal kandidata LDS, SLS in Desusa Antona Starca. Županski stolček je moral zapustiti štiri leta pozneje, ko ga je v drugem krogu premagal prav Starc.

Novi Gorici se po dvanajstih letih poslavlja župan Črtomir Špacapan, saj ga je z 51,28-odstotno podporo ali 500 glasov razlike premagal kandidat ZLSD in ravnatelj novogoriške osnovne šole Mirko Brulc. Špacapanov padec je hud, saj je politično kariero začel kot predsednik izvršnega sveta SO Nova Gorica, nato pa je dvakrat zapored zmagal na volitvah za župana. Tako je leta 1994 v drugem krogu premagal dotedanjega župana in kandidata SLS Tomaža Marušiča, štiri leta pozneje pa prav tako v drugem krogu kandidata SKD Gojmirja Mozetiča. Zanimivo je, da je na letošnjih volitvah Špacapan po prvem krogu pred Brulcem vodil za dobrih sedem odstotnih točk, a je do drugega kroga to prednost zapravil in na koncu bitko izgubil. Do zmage mu ni pomagala niti javna podpora finančnega ministra in strankarskega kolega Toneta Ropa.