Zmagovalci in poraženci

Če bi sodili po izjavah politikov, potem bi lahko rekli, da so bile zmagovalke lokalnih volitev vse politične stranke. V realnosti se ta logika seveda ne obnese. Poglejmo si torej, katere parlamentarne stranke so največje zmagovalke in katere največje poraženke letošnjih volitev. Če za merilo vzamemo zgolj uspešnost v mestnih in občinskih svetih, potem je volitve prepričljivo dobila LDS, saj s svojimi kadri pokriva dobro četrtino svetniških sedežev v Sloveniji. Poleg tega je po številu svetniških mandatov na prvem mestu v kar devetih od enajstih mestnih občin. Izjemi sta le Velenje, kjer jo je premagala ZLSD, in Koper, kjer je na prvem mestu lista Koper je naš.

LDS je tudi edina večja stranka, ki ji je glede na prejšnje lokalne volitve število svetnikov uspelo povečati. Malenkostno sta jih namreč uspeli povečali le še Desus in SNS ter SMS, ki na prejšnjih volitvah še ni obstajala. Vse ostale etablirane parlamentarne stranke imajo slabši rezultat. Tako se morata z rahlim padcem soočiti ZLSD in SLS, z večjim padcem pa NSi in SDS. Nova Slovenija je namreč dobila le 9,51 odstotka, kar je manj, kot je pred štirimi leti dobila njena predhodnica SKD. Slabši je tudi rezultat SDS. Po številu članov občinskih in mestnih svetov se je sicer uvrstila takoj za LDS, vendar je s 13,65 odstotka dosegla slabši rezultat kot na volitvah leta 1998. Ta padec je za stranko slaba popotnica pred parlamentarnimi volitvami leta 2004, dokazuje pa, da se ideološka polarizacija in zaostrovanje ne obrestujeta ne na državni in še manj na lokalni ravni.

Če padcu priljubljenosti SDS in NSi dodamo še podatke o županih, ki so člani strank, je slika še manj ugodna. NSi je imela pred volitvami 11 županov, ki so člani stranke, zdaj pa jih ima samo še sedem. Po drugi strani je SDS ohranila obstoječe stanje, saj ima tudi po letošnjih volitvah 21 županov, vendar je izgubila bitke za župane celo v nekaterih občinah, ki so veljale za Janševe trdnjave. Na primer v Ribnici, kjer je zmagal kandidat SLS. Poleg tega Koalicija Slovenija ni dobila niti enega samega mestnega župana. Socialdemokrata Miroslava Lucija, ki je Ptuj vodil kar dva mandata, je namreč premagal eldeesovec dr. Štefan Čelan.

SLS je vsaj delno uspelo preseči težave zadnjih let, saj je po številu županov prehitela vse ostale stranke. Med župani ima namreč kar 61 svojih članov, kar je precej več, kot jih je dobila na volitvah 1998. Seveda pa takšna županska nabirka ne pomeni prav veliko, če vemo, da bo večina teh županov vodila manjše ali srednje velike občine oziroma da ima SLS med mestnimi občinami samo enega svojega župana, Bojana Šrota v Celju.

LDS, ki je imela pred volitvami 22 županov, jih ima sedaj 34, ki so člani stranke, od tega štiri v mestnih občinah. Kljub temu glavni tajnik LDS Peter Jamnikar uspeha na lokalnih volitvah ne ocenjuje kot dobrega, ampak le kot solidnega. Podobo uspešnosti namreč kalita velika poraza v Ljubljani in Novi Gorici, saj jim je v obeh mestnih občinah županski stol ukradla ZLSD, izgubili pa so tudi bitko z ZLSD za prav tako prestižno mesto mariborskega župana. Prav zmagoviti pohod županskih kandidatov ZLSD v mestnih občinah kaže na to, da stranka volilcem postaja prva alternativa LDS. Pred volitvami je namreč imela ZLSD 15 županov, danes pa jih ima 19, od tega kar štiri v mestnih občinah. Za kakšno moč gre, pove naslednji podatek: ZLSD s svojimi župani pokriva kar 31,64 odstotka volilnih upravičencev, neodvisni župani pokrivajo 17,83 odstotka volilcev, LDS 16,15 odstotka volilcev, SLS kljub velikemu številu županov 13,96 odstotka volilcev, SDS pa le še 4,28 odstotka volilcev. Glavni tajnik ZLSD Dušan Kumer trdi, da je stranki uspelo utrditi položaj po vzponu na parlamentarnih volitvah pred dvema letoma. "Od leta 1998, ko smo ustavili trend padanja, se samo še vzpenjamo," pravi Kumer. To sicer drži pri županih, ne pa tudi pri občinskih in mestnih svetnikih, kjer je ZLSD za skoraj odstotno točko zdrsnila navzdol.

Sicer pa se je za čimvečje število članov v občinskih ali mestnih svetih na letošnjih volitvah nedvomno splačalo ustanoviti neodvisno listo. Mikrostrankarske in neodvisne liste so skupaj pobrale skoraj petino mandatov. Za kako velik uspeh gre, pove podatek, da je enak podvig za svetniške stolčke med strankami uspel le LDS.

Neodvisnost, pa čeprav le na deklarativni ravni, se splača tudi v boju za župansko mesto. Uspeh neodvisnih županov je najboljši dokaz za to, da volilce na lokalnih volitvah vse manj zanima kandidatova strankarska pripadnost oziroma da se bolj identificirajo s posamezno osebo in njenimi predvolilnimi obljubami, pa čeprav se največkrat izkaže, da te po koncu mandata niso bile izpolnjene.

Danici meščani, Viki ruralci

Uspehu na lokalnih volitvah zagotovo ne more škodovati dovolj denarja. Vendar pa denar ni vedno odločilni dejavnik za zmago. Najboljši dokaz za to je Vika Potočnik. Njen volilni štab LDS naj bi namreč za predvolilne napore porabil okoli 20 milijonov tolarjev, kar je več, kot je zapravil katerikoli drug županski kandidat, in predvsem bistveno več, kot naj bi za kampanjo zapravila Simšičeva. Kakšen je bil učinek te razsipnosti, je znano.

Zmaga za županski stol v Ljubljani brez dvoma velja za najžlahtnejšo. Proračun te mestne občine je namreč daleč najvišji med vsemi 193 občinami, saj za letos znaša kar 52 milijard oziroma 193 tisoč tolarjev na prebivalca. Za kako veliko vsoto gre, postane jasno, če jo primerjamo s proračuni ostalih mestnih občin. Letošnji mariborski proračun znaša slabih 19 milijard ali 162 tisoč tolarjev na prebivalca, Celje ima na razpolago 9,2 milijarde tolarjev, Koper 8,2 milijarde tolarjev, Kranj le 7,3 milijarde tolarjev, ostale občine pa še mnogo manj. Z zajetno ljubljansko blagajno bo naslednja štiri leta upravljala članica ZLSD, nekdanja novinarka in poslanka državnega zbora Danica Simšič. Kako ji bo šlo, ne bo odvisno le od njene zavzetosti, pač pa v veliki meri tudi od uspešnosti sodelovanja z LDS, saj ima ta v mestnem svetu največ, kar 15 mandatov, ZLSD pa jih ima le osem. Nič čudnega torej, da si je ZLSD ves teden prizadevala prepričati LDS o koristnosti koalicijske povezave. Mencanje LDS glede ponujene koalicije bi še najlažje pojasnili z užaljenostjo. Volilni štab Potočnikove, še posebej pa sama kandidatka, namreč vse do zadnjega niso verjeli, da bitko lahko izgubijo. Tudi največji pesimisti med Vikinimi simpatizerji so do zadnjega upali, da bo rezultat med kandidatkama vsaj tesen, če že ne v prid dosedanje županje. A zgodilo se je ravno obratno. Prednost 16.641 glasov, ki jih je Potočnikova v prvem krogu imela pred Simšičevo, je do drugega kroga povsem spuhtela. Simšičeva je v prvem krogu dobila 34.778 glasov, v drugem pa kar 71.785, se pravi, da je rezultat iz prvega kroga več kot podvojila, medtem ko je Potočnikova 51.419 glasovom iz prvega kroga dodala le še 6261 novih glasov.

Zanimivo je, da je Vika še najboljše rezultate dosegla v krajih na obrobju Ljubljane. Tako jo je na primer na Jančah podprlo dobrih 80 odstotkov volilcev, zmagala pa je tudi v Besnici, Lipoglavu in nekaterih drugih obrobnih predelih. Ker gre za območja, kjer so običajno zmagovali desni kandidati, si je takšen obrat mogoče razložiti samo z dvema argumentoma: popolno averzijo do "rdeče" ZLSD ter s strahom pred napovedjo Simšičeve, da bo pred stolnico znova postavila spomenik, ki prikazuje protest žensk zoper škofa Rožmana. Potočnikova takšnih ambicij s spomeniki ni imela, zato je njeno kandidaturo posredno podprl celo sam nadškof dr. Franc Rode. Toda če bi dosedanjo županjo podprli vsi desno usmerjeni volilci, bi zmagala. Ker ni zmagala, je mogoče sklepati, da se je večina desnih volilcev vendarle odločila za Simšičevo. To potrjujejo tudi številke. Kandidat SDS, NSi in SLS dr. Andrej Bručan je iz tekme za ljubljanskega župana izpadel že po prvem krogu, ko je z 22.511 glasovi zasedel tretje mesto. Glede na to, da je Potočnikovi v drugem krogu uspelo pridobiti le dobrih 6000 novih glasov, to pomeni, da jo je v najboljšem primeru volila le tretjina Bručanovih volilcev, ostali pa so glasovnice prečrtali, se drugega kroga sploh niso udeležili ali pa so glasovali za Simšičevo. Pri čemer seveda za Simšičevo niso glasovali zato, ker bi verjeli, da občino lahko vodi boljše, ampak samo zato, ker niso več hoteli Vike. Če bi namreč SDS, NSi in SLS v Ljubljani namesto strankarsko jasno profiliranega Bručana (je namreč podpredsednik SDS) kandidirale "klon" Barbare Brezigar z retoriko povezovanja in strankarske neodvisnosti, bi danes morda lahko slavile zmago.

Tradicija

A spremembe, ki so se zgodile na letošnjih lokalnih volitvah, so v resnici vseeno manjše, kot se zdi na prvi pogled. Pomladne stranke SLS, SDS in NSi so skupaj dobile 91 županov ali skoraj polovica vseh županov. Na lokalnih volitvah leta 1998 so SLS, SDS in SKD dosegle le za odtenek boljši rezultat, kar pomeni, da se delitev volilnega telesa na desno in levo ni bistveno spremenila.

In čeprav SLS po težavah v zadnjih letih - od odhoda dela članstva k Novi Sloveniji do menjave strankinega vodstva - ni veljala za favoritko letošnjih volitev, je dosegla presenetljivo dober rezultat. Po številu županov se je uvrstila na prvo mesto, je edina pomladna stranka z županom v mestni občini, je tretja najmočnejša stranka po številu mandatov v občinskih in mestnih svetih, povrh vsega pa je dobila tudi 13 od skupnih 40 državnih svetnikov, kar pomeni, da bo najmočnejša skupina v drugem domu parlamenta.