Ohlapna merila

'Uradnik izvršuje javne naloge v javno korist, politično nevtralno in nepristransko.' Tako zapoveduje 28. člen že veljavnega zakona o javnih uslužbencih, ki se bo začel dejansko uporabljati šele z novim letom. Vendar pa je to “načelo politične nevtralnosti in nepristranskosti” v slovenski zakonodaji zapisano tako dvoumno, da bo politika tudi tokrat poskusila vroč kostanj, ki ga je dobila v roke s političnim delovanjem tožilke Barbare Brezigar in njeno vrnitvijo na državno tožilstvo, pomesti pod preprogo. Kajti tudi zakon o tožilstvu po eni strani dopušča, da tožilec lahko postane minister ali predsednik republike, vendar sočasno zapoveduje, da mora v tem procesu ostati ”nepristranski”. Javni uslužbenci tudi ne smejo opravljati nobene dodatne dejavnosti, ki bi “vplivala na nepristransko opravljanje dela” in bi škodovala “ugledu organa”, o vsaki taki dejavnosti pa morajo takoj obvestiti predstojnika, sicer so lahko razrešeni. Vendar po drugi strani zakon vsakršno javno politično delovanje izrecno omejuje samo za uradnike na položajih “generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine”.

Ali v tem trenutku torej res ni ovire, da velika večina tožilcev in sodnikov ne bi ob naslednjih volitvah najprej nastopala na strankarskih listah in se nato vrnila v varno zavetje svojih državnih služb? “Tako enostavno spet ne bo. Če bi to postala splošna praksa, to zanesljivo ne bi bilo dobro. Že ustava postavlja določene omejitve za sodnike in tožilce, namreč da ne morejo biti člani organov političnih strank. Čeprav ne omejuje njihovega članstva v političnih strankah, pa je po drugi strani potrebno, da opravljajo svoje delo na način, ki ne vzbuja nobenih dvomov o njihovi nepristranskosti in neodvisnosti. Celo pri uresničevanju svojih ustavnih pravic, ki jih vsekakor ima, se mora tožilec obnašati tako, da ne ovira svoje funkcije. Paziti mora celo na videz nepristranskosti, “ pojasnjuje minister za pravosodje Ivo Bizjak. Za razrešitev ali premestitev minister Bizjak vidi možnosti le v okviru disciplinskega postopka, hkrati pa opozarja na previdnost. “Pri presojanju nedopustnega političnega delovanja javnih uslužbencev moramo biti zelo previdni, da ne bi pri tem tudi sami posegali v pravice posameznika. Seveda pa se mora vsak, ki se odloči za to pot, zavedati, da bo bolj na očeh, da utegne imeti kakšno dodatno težavo in da se bo moral bolj dokazovati, da je njegovo ravnanje res nepristransko, “ meni minister za pravosodje Ivo Bizjak. “Zelo nerada vidim in ne odobravam tega, da se tožilci politično udejstvujejo tako, da bi to lahko škodilo njihovi nepristranosti pri opravljanju poklica, “ opozarja tudi Zdenka Cerar. Vendar se Barbari Brezigar očitno ni zdelo vredno truda, da bi za mnenje o svoji politični kandidaturi povprašala predpostavljeno. “Barbara Brezigar me nikoli ni niti obvestila niti vprašala za mnenje o svoji kandidaturi na listi Socialdemokratske stranke leta 2000 in ob letošnjih predsedniških volitvah, “ pojasnjuje generalna državna tožilka.

Boštjan Penko, direktor Urada za preprečevanje korupcije, v katerega delovno področje spada tudi preprečevanje koruptivnih zvez, ki bi lahko nastale zaradi različnih dejavnosti javnih uslužbencev, opozarja na številne nevarnosti, ki se odpirajo pri političnem delovanju tožilcev in sodnikov. "Osebno sem prepričan, da mora pri političnem angažiranju tožilcev in sodnikov veljati ničelna toleranca. Vsak, ki dela v pravosodni veji oblasti, in vsak pravosodni funkcionar seveda lahko ima svoj svetovni nazor, ki je blizu kakšni od politik, vendar pa sta aktivno sodelovanje in sooblikovanje političnega prostora s stališča vzbujanja vtisa pristranskosti nevarni. Politično angažiranje samo po sebi seveda še ni enako korupciji, če pa se ob političnem angažiranju vzpostavijo povezave, ki so v tem procesu nujne - politična, javna in moralna podpora strank in njihovih funkcionarjev, zbiranje finančnih sredstev za kampanjo in podobno - potem že prehajamo na področje, kjer se pojavi konflikt interesov. Odnos, ki se je v teh postopkih vzpostavil, ima seveda lahko povratne učinke na delovanje funkcionarjev, ki se vrnejo na delo v svoje institucije. Zaradi pretekle politične aktivnosti bi seveda vsaka odločitev neke osebe, ki je povezana s politiko ali posamezniki iz politike, vzbujala dvome o nepristranskosti. In težko je zanikati, da so ti dvomi o nepristranskosti neupravičeni, še posebej če jih izraža nekdo, ki pripada neki nasprotni politični opciji kot takšen politično angažiran sodnik ali tožilec ali pa je neka odločitev sprejeta v korist istomišljenika politično angažiranega sodnika ali tožilca. Stranke v kateremkoli konkretnem postopku pred sodiščem bodo namreč lahko izločale tega funkcionarja iz politično obarvanih postopkov zaradi njegovega predhodnega političnega angažiranja. In te argumente bo težko zavrniti. Takšen funkcionar bi se moral celo sam izločiti iz postopkov ob najmanjšem, čeprav celo navideznem konfliktu interesov. In če tega ne stori, bodo prizadeti lahko že iskali koruptivne zveze in razloge za sprejete odločitve takšnih funkcionarjev.” Slovenska ”dvojnost” v zakonodaji je torej lahko zelo nevarna. Odpira namreč možnost, da sodniki ali tožilci postanejo ministri, predsedniki države, vlade in podobno, takšna mesta pa zelo težko zasedeš brez močne podpore nekaterih strank.

Resne omejitve političnega delovanja poznajo ne le v državah Evropske unije, pač pa tudi tam, kjer so mednarodni standardi uvedeni ”od zunaj”. Te dni so bili v Sloveniji na obisku tožilci Bosne in Hercegovine. In v Bosni in Hercegovini, ki ji vlada visoki predstavnik OZN (OHR), velja poseben kodeks, ki določa, da se morajo sodniki in tožilci "izogibati kakršnemukoli konfliktu interesov" in zato tudi "ne smejo pripadati katerikoli politični organizaciji". Tudi na Kosovu, kjer vlada mednarodna uprava, ki ji poveljuje UNMIK, velja podobna ureditev. Povedano drugače - Barbara Brezigar s svojim političnim delovanjem ne bi bila več primerna za mesto tožilke celo v Bosni in na Kosovu. Tudi izgovor, češ da je bila le "neodvisna kandidatka" nekakšne "skupine razumnikov", ob tako ostrih prepovedih političnega delovanja ne bi bil sprejemljivo opravičilo za politično aktivnost tožilca.

Slovenskim sodnikom in tožilcem mora biti seveda dobro znano, da se mora sodnik izogibati politični aktivnosti. "Zakon je obljuba. Obljuba je nevtralnost. Če je obljuba prelomljena, če ni nevtralnosti, potem je zakon, kot ga poznamo, prenehal obstajati," je leta 1999 slovenskim kolegom sporočil sodnik ameriškega vrhovnega sodišča Anthony Kennedy. Barbara Brezigar je s svojo politično kandidaturo na strankarski listi in za mesto predsednice države pač prelomila obljubo, ki jo je dala, ko je vstopila v svoj poklic.