Šport 2002

Slovenska atletika je po Brigiti Bukovec dobila novo atletsko zvezdo svetovnega formata, Velenjčanko Jolando Čeplak. Dva naslova evropske prvakinje v teku na 800 metrov, v dvorani in na prostem, ter svetovni rekord v teku na 800 metrov v dvorani je bera, kakršne v eni sezoni ni uspelo zbrati še nobenemu slovenskemu atletu ali atletinji. V začetku marca je na dvoranskem evropskem prvenstvu izboljšala dvoranski svetovni rekord s fantastičnim časom 1:55,82. Popravek svetovnega rekorda so vsi pričakovali od koroške muskulature Stephanie Graf, a jo je Jolanda Čeplak prehitela v finišu. Čeplakova se je s tem dosežkom zavihtela v vrh evropskega teka na 800 metrov. Julija je v Belgiji dosegla najboljši letošnji izid na tej razdalji, vsa pričakovanja pa so bila usmerjena v evropsko prvenstvo na prostem avgusta v Munchnu. Jolanda je že pred nastopom veljala za eno najbolj suverenih atletinj na prvenstvu, in to je kasneje z lahkoto potrdila. V finalu teka na 800 metrov je odtekla tako rekoč solo tek, saj so tekmice že takoj po štartu krepko zaostale. Naslov evropske prvakinje ni bil vprašljiv. Po evropskem prvenstvu Jolanda ni bila več v tako dobri formi. Utrujenost in vidno poslabšanje forme sta bila najbrž vzrok, da je svetovno prevlado v teku na 800 metrov obdržala Mozambičanka Marija Mutola. Jolandi v šestih poskusih ni uspelo premagati temnopolte tekmice. Nazadnje na ekipnem svetovnem pokalu, kjer je branila barve moštva Evrope in pritekla na tretje mesto. Mutola in Čeplakova, pa tudi večji del sezone poškodovana Grafova so najresnejše kandidatke za najvišja mesta na svetovnem prvenstvu 2003.

Na koncu sezone smo dobili še eno evropsko prvakinjo. Helena Javornik je zmagala na evropskem prvenstvu v krosu. Zanimive so bile ugotovitve po zmagi, ki je menda prišla naključno, ker je naša šampionka napačno načrtovala formo. Upamo, da se bo takšna napaka v novem letu še večkrat ponovila.

G. C.

Avto-moto

Slovenska avto-moto zveza ima temno in svetlo plat. Avtomobilistični šport je v dokaj slabem položaju in naš najboljši relivoznik Andrej Jereb je svojo premoč zaradi boljših tekmovalnih razmer dokazoval kar na jugoslovanskem prvenstvu. Slovenski motoristi pa so doživljali pravo renesanso. Največji letošnji junak je zagotovo motokrosist Roman Jelen, saj je v skupni razvrstitvi tekem za svetovno prvenstvo v najtežjem razredu open osvojil sedmo mesto. Na stopnjo nižjem tekmovanju, evropskem prvenstvu, je naslov najboljšega v razredu do 250 ccm osvojil Sašo Kragelj. Uspešni so bili tudi drugi motoristi. Igor Jerman je letos v vzdržljivostni vožnji (24 ur) s svojim kitajskim moštvom Zhongsen Suzuki osvojil naslov svetovnega prvaka. Med največje spidvejske talente pa se je prebil 18-letni Matej Žagar, ki je na državnem prvenstvu prevzel mesto najboljšega Mateju Ferjanu. Ta je imel letos hudo krizo, pravo podobo je pokazal šele na zadnjih tekmah za veliko nagrado.

G. C.

Moštveni uspehi

Teniška reprezentanca je maja na tekmovanju za Davisov pokal v prestolnici najprej premagala reprezentanco Gane s 4 : 1, septembra pa na gostovanju na tekmi z Luksemburgom za napredovanje iz druge evro-afriške skupine v prvo izgubila z 2 : 3. Pri tem se je poslovil dolgoletni steber repke Iztok Božič, prvi lopar dežele pa je postal Marko Tkalec. Dekleta so letos dosegla največji moštveni uspeh, saj so se po treh zaporednih pomladanskih zmagah in dodatni na srečanju z Jugoslavijo prvič uvrstila v svetovno skupino pokala federacij med 16 najboljših reprezentanc na svetu. Nismo pa ostali niti brez posamičnih zmag na turnirjih WTA, saj je Maja Matevžič zmagala na turnirju v Bratislavi, Katarina Srebotnik pa v Acapulcu.

Košarkarjem Olimpije je - kljub ubadanju s finančnimi luknjami - uspelo osvojiti premierno sezono lige Goodyear (jadranske lige), pivovarski tekmeci iz Laškega pa so se ustavili šele v polfinalu pokala Saporta. Najbolj je razveselila vrnitev duha v košarkarsko reprezentanco, ki je s tremi zaporednimi zmagami v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo na Švedskem drugo leto bistveno povečala verjetnost, da se bo tjakaj uvrstila. Da pa uspehov ne bo manjkalo niti v prihodnosti, so dokazali mladi košarkarji in rokometaši, ki so bili srebrni na svojih evropskih prvenstvih.

T. Š.

Ekstremni uspehi

Dolenjski plavalec Martin Strel je svoje športno leto, natančneje poletje, posvetil plavanju po 3797 kilometrih najdaljše severnoameriške reke Mississippi. Plavanje oziroma projekt Eye to eye je začel na ameriški dan neodvisnosti, 4. julija. 68 dni in 10 zveznih držav kasneje je priplaval v rečno delto v Mehiškem zalivu; plavanje v nebistri vodi in med krokodili je posvetil žrtvam terorističnega napada 11. septembra.

Slovensko nagnjenje k ekstremnim dejanjem je celih pet let dokazovala Ptujčanka Benka Pulko; z motociklom je prevozila vse celine sveta.

Po uspehu Dejana Madžareviča konec lanskega leta, ko je osvojil naslov mistra univerzum (v supertežki kategoriji), je prav tako žlahten naslov v amaterski konkurenci osvojila 29-letna Ljubljančanka Eva Pogačnik novembra v Montpellierju.

Omeniti velja tudi športne plezalke, ki so letos dosegle nekaj odmevnih rezultatov. Martina Čufar je osvojila srebrno kolajno na evropskem prvenstvu v športnem plezanju. Izkazala se je tudi v svetovnem pokalu, kjer je končala na tretjem mestu v skupnem seštevku. Vse več uspehov žanje Natalija Gros. Zasedla je drugo mesto na finalu svetovnega pokala v športnem plezanju.

T. Š.

Gimnastika

Eden največjih športnih dosežkov sezone je uspel slovenskima telovadcema Aljažu Peganu in Mitji Petkovšku. Oba sta na svetovnem prvenstvu v gimnastiki osvojila srebrni kolajni, Slovenija pa se je s tem dosežkom spet zasidrala med svetovne gimnastične velesile, kjer je že bila v Štukljevih in Cerarjevih časih. Uspeh je nadgradilo to, da sta oba zlati kolajni zgrešila le za 25 tisočink, to pomeni, da bi ob morebitni malce večji naklonjenosti sodnikov oba osvojila celo naslove svetovnih prvakov.

G. C.

Hokej

Če bi kdo pred leti trdil, da bo Slovenija kdaj igrala v skupini A, bi ga verjetno razglasili za norega. Pa se je zgodilo, z uvrstitvijo v skupino A na svetovno prvenstvo so se našim hokejistom izpolnile sanje. Da pa vse skupaj le ne bi bile samo kratke sanje, so naši risi z dobro igro v eliti tudi ostali. Že pred prvenstvom se je vedelo, da bomo v boju za obstanek morali premagati Avstrijo, saj na tekmah z Rusi in s Švedi, ki so bili še v naši skupini, niti nismo imeli možnosti. Slovenski hokejisti so se res borili kot risi, vendar jim ni uspelo premagati Avstrijcev, omeniti pa je treba, da se tudi na srečanjih z največjimi velesilam niso osramotili. Ostala nam je skupina za obstanek, kjer pa so naši hokejisti po izrednem boju premagali Italijo s 4 : 0, Japonsko s 4 : 3 in Poljsko s 4 : 2 ter ostali v elitni skupini A. Svetovno prvenstvo je v hokejsko orbito katapultiralo Marcela Rodmana, ki je bil med najboljšimi strelci prvenstva. Prvič v zgodovini so zmagali Slovaki (v finalu so premagali Ruse), tretji pa so bili razočarani Švedi. Drugo leto bo svetovno prvenstvo na Finskem, kjer bo najpomembnejša tekma spet z Avstrijo, ki poleg Finske in Češke sestavlja našo skupino.

I. K.

Kolesarstvo

Med prvimi petimi dva Slovenca - sanjski izid na svetovnem prvenstvu v belgijskem Zolderju, vendar na žalost brez kolajne, drugače kot lani, ko je Andrej Hauptman v Lizboni dosegel sanjsko tretje mesto na svetu. Tokrat sta se morala naša leva Hauptman in Zoran Klemenčič zadovoljiti s četrtim in petim mestom, kar je še vedno izvrsten kolesarski dosežek. Svetovni prvak je postal, potem ko je že objavil, da bo nehal tekmovati, levjesrčni Mario Cipollini - Cipo.

I. K.

Nogomet

Najodmevnejši športni dogodek leta je bilo vsekakor svetovno prvenstvo v nogometu na Japonskem in v Južni Koreji. Prvič smo ob tako velikem dogodku stiskali pesti tudi za naše fante, saj se jim je uspelo uvrstiti na tako veliko tekmovanje. A do tistega trenutka idealna, skoraj pravljična zasedba je na Daljnem vzhodu razpadla. V najpomembnejšem trenutku so odpovedali. Do takrat se je vedno zdelo, da so v težkih in odločilnih trenutkih pokazali tudi več, kot znajo, tokrat pa se je vse obrnilo proti naši izbrani vrsti. Kot smo izvedeli kasneje, so se trenja začela že med pripravami, počilo pa je na prvi tekmi s Španijo, ko sta se sporekla največja zvezdnika Zlatko Zahovič in Srečko Katanec. Dogodki, ki so sledili, so, žal, dobro znani. Po zapletih, ki se jih ne bi sramovala nobena mehiška nadaljevanka, je moral Zlatko odpotovati domov. Slovenija pa je doživela še dva poraza, in sicer z Južno Afriko in s Paragvajem. Po svetovnem prvenstvu so se že začele nove kvalifikacije za evropsko prvenstvo pod taktirko novega selektorja Bojana Prašnikarja in s povratnikom Zahovičem. Po stopinjah bolj znanih kolegov stopajo tudi malonogometaši, saj se jim je uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo, kjer bo nastopilo osem najboljših malonogometnih reprezentanc. Upamo, da se zgodba bolj znanih kolegov pri njih ne bo ponovila. Slovenija je postala nogometna država.

A. M.

Plavalci

Ljubljančan Peter Mankoč, ki je lanskega decembra na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Antwerpnu postal prvi svetovni rekorder med slovenskimi plavalci, je ohranil vrhunsko formo. V svoji paradni disciplini 100 m mešano je zmagal tudi na svetovnem prvenstvu v Moskvi, dodal pa je še srebro na 200 m mešano. Njegov klubski kolega iz Ilirije, sicer Mariborčan Blaž Medvešek, je iz Moskve odnesel bron v disciplini 200 m hrbtno. Med dekleti je - po treh antwerpenskih odličjih - srebro na svetovnem prvenstvu na 400 m mešano priplavala Alenka Kejžar. Na evropskem prvenstvu v Berlinu je osvojila tretje mesto na 200 m mešano, ob podelitvi odličja pa so - podobno kot že Kučanu ali Drnovšku - zaigrali kar slovaško himno. Kejžarjeva je v New Yorku dosegla dve zmagi na tekmah svetovnega pokala, in sicer na 200 in 400 m mešano, Igor Majcen pa je bil na svetovnem prvenstvu v daljinskem plavanju v Egiptu četrti.

Tudi z zadnjega evropskega prvenstva v kratkih bazenih v nemški Riesi so se naši plavalci vrnili s kolajnami okoli vratu. Peter Mankoč in Alenka Kejžar sta namreč prinesla domov kar pet odličij. Mankoč je še enkrat potrdil, da je na 100 m mešano nepremagljiv in še tretjič zapored postal evropski prvak. Na 200 m mešano pa je osvojil bron. Kejžarjeva pa je osvojila dve bronasti (400 m mešano in 100m mešano) in eno srebrno (200 m mešano) kolajno.

T. Š.

Smučarski skoki

Naši smučarji skakalci so poskrbeli, da na zadnji zimski olimpijadi v Salt Lake Cityju nismo ostali brez odličja. Na moštveni tekmi so naši orli v postavi Damjan Fras, Robert Kranjec, Primož Peterka in Peter Žonta osvojili tretje mesto in bronasto kolajno. Prehiteli sta nas le moštvi Nemčije in Finske, naši sosedje Avstrijci pa so zaostali za nami. Vendar skakalnih uspehov s tem ni bilo konec. Robert Kranjec, ki je bil naš najboljši na tej tekmi in je imel celo najdaljši skok tekme, nas je razveselil še s stopničkami za tretje mesto v svetovnem pokalu na tekmah v Lahtiju in Courchevelu. Tudi letošnja sezona se je začela obetavno, saj je Primož Peterka na prvi tekmi v finskem Kuusamu zmagal, na drugi pa osvojil tretje mesto. Začele so se že pojavljati napovedi, da se ponavlja šampionska forma moravškega orla, toda zadnje tekme so pokazale, da je Primož znova našel priključek k najboljšim, na suverene zmage pa bomo morali še počakati. Čakamo tudi na letošnjo eksplozijo Roberta Kranjca. Poznavalci in nepoznavalci so enotnega mnenja, da ima nemalo zaslug za prerod slovenskih smučarskih skakalcev trener Matjaž Zupan. Najbolj veseli so tega zasuka slovenski poročevalci, saj jim ni več treba poročati o odličnem 20. ali 30. mestu.

Ko smo že pri snegu, velja omeniti še odlično sezono deskarja Dejana Koširja, zmagovalca svetovnega pokala v veleslalomu. Na žalost mu na olimpijskih igrah ni uspelo upravičiti slovesa favorita, zasedel je peto mesto.

A. M.

Veslanje

V Sevilli v Španiji je bilo letos 25. svetovno prvenstvo v veslanju. Slovenski veslači so nadaljevali tradicijo zbiranja kolajn. Najtrofejnejši slovenski veslač Iztok Čop je bil v enojcu eden glavnih favoritov za zmago, po izenačenem boju z Nemcem Marcelom Hackerjem pa je obranil drugo mesto z lanskega svetovnega prvenstva v Luzernu, kar je že njegova deveta kolajna na največjih tekmovanjih. Poleg tega je Čop na tekmah za svetovni pokal še dvakrat stopil na stopničke. V Luzernu in Munchnu je bil tretji.

Malo manj sreče je imel četverec v postavi Milan Janša, Jani Klemenčič (to je že njegovo peto četrto mesto na velikih tekmah), Matej Prelog in Rok Kolander, saj je na svetovnem prvenstvu za las izgubil bronasto kolajno, čeprav je bil 1,13 sekunde hitrejši od tedanjega najboljšega izida v tej disciplini. Za uteho je bila posadka četverca na tekmi za svetovni pokal v Munchnu tretja.

Tudi na svetovnem prvenstvu v kajaku in kanuju na divjih vodah so slovenski veslači osvojili dve kolajni. Dvaindvajsetletni kajakaš Miha Terdič je po 11 letih za Slovenijo spet osvojil posamično kolajno na svetovnih prvenstvih, bil je drugi, povrh pa je zmagal še pred domačim občinstvom v Tacnu na tekmi za svetovni pokal. Brzice v francoskem Bourg-St.-Mauriceu so bile ugodne tudi za kanuiste Jurija Korenjaka, Dejana Stevanoviča in Simona Hočevarja, ki so s tretjim mestom potrdili dobre moštvene rezultate slovenske reprezentance v kanuju.

I. K.

Zmagovalci

Letos smo dobili še nekaj svetovnih in evropskih prvakov in podprvakov. Tomaž Barada je osvojil naslov prvaka v kickboksu v verziji wako pro. V ženski konkurenci kickboksa je Nadja Šibila dobila dve zlati kolajni na evropskem prvenstvu. V borilnih športih so Slovenke zelo uspešne. Na evropskem prvenstvu v judu sta Raša Sraka in Petra Nareks osvojili bronasto kolajno. Zelo so se izkazali kegljači na svetovnem prvenstvu v Osijeku. Boris Benedik je postal svetovni prvak in osvojil še drugo mesto v kombinaciji. V ženski konkurenci je Andreja Razlag dobila bronasto kolajno v kombinaciji. V iztekajočem se letu smo dobili tudi svetovno prvakinjo v kotalkanju, Tanjo Romano. Standardno dober je bil Rajmond Debevc, ki je postal svetovni prvak z velikim kalibrom 3 X 40 proste izbire, podobno natančen je bil lokostrelec Tevž Greogel, ki je postal evropski prvak v dvorani - sestavljen blok.

A. M.