Kultura & Rodeo 2002

Luka Novak, direktor založbe Vale-Novak

Dogodek leta: "Knjižni sejem v Ljubljani. V zadnjih treh letih nam je z učinkovito organizacijo in programsko prenovo uspelo iz Knjižnega sejma narediti ne le eno največjih kulturnih prireditev pri nas, pač pa tudi trendi dogodek, intelektualni šov, ki se ne valja v običajnem svetoboljenju in jamranju o knjigah. To je eden od redkih slovenskih sejmov, pri katerih je opazna rast na vseh ravneh. Letos je na njem razstavljal 101 založnik (lani 69), obiskovalcev je bilo 21.000 (lani 17.000), na prek 100 spremljevalnih prireditvah (debatnih kavarnah, promocijah, predavanjih in šovih za otroke) pa je nastopilo kakih 300 pisateljev, založnikov, režiserjev, igralcev, šovmenov, politikov in znanstvenikov. Da o tujcih sploh ne govorimo. Čudim pa se, da ta kulturni "top" uspe spregledati vsem politikom, skupaj s pristojno ministrico, premierom in županjo."

Flop leta: "Vsesplošno "oživljanje" ljubljanskega jedra s pijankami. Najhuje, kar je doletelo Ljubljančane, so bili pokozlani koncerti po glavnih trgih. Popolnoma nepotrebnim masovkam v središču uspe ohromiti center in zatreti v njem vsako kal prebujajočega se kulturnega življenja. Provizorično-kramarski odnos do mesta nam namesto kina ponuja zguljene videotope in slabe zvočnike, namesto knjigarn pa štante s sumljivimi hotdogi, ki kot da so res pasji, kuhanim vinom iz praška, postanim pirom in z ukradenimi knjigami. Kulturni imidž Ljubljane se tako skrči na suvenir šop s skurjenim kvazialter nočnim življenjem po načelu malo Ibiza, malo pa after. Kot da bi bila prestolnica neka zatohla garaža, ki hiše sploh ne potrebuje. Glavno, da se vse trese."

Jernej Dirnbek, pevec Mi2

Naj dogodek: "Svetovno prvenstvo v nogometu v Južni Koreji in na Japonskem. Tudi "navadna raja" je tiste dni prepevala himno in stala mirno ob TV-sprejemnikih, ocenjevala kulturno raven prvega moža reprezentance in prvega igralca - hkrati pa je dogodek spodbudil celo vrsto takšnih in drugačnih ustvarjalcev, da so kot veliki ljubitelji športa dali svoj nesebični prispevek k medijski promociji prvenstva."

Flop leta: "Podrtje Zamorca v Celju. Gostilna Zamorc je bila več let središče kulturnega in subkulturnega dogajanja v Celju. Letos so jo dokončno zaprli in podrli, s tem se je kultura na Slovenskem morala še enkrat ukloniti pridobitniški logiki."

Uroš Belantič, modni oblikovalec, Studio Oktober

Dogodek leta: "Krvavi catwalk Franca B. na festivalu Break 21. Ultimativna modna revija kot umetniška forma, kot kritika in slavospev modi. Minimalizem in eksces hkrati, glamur in bolečina v enem; modna revija, kjer oblačila niso potrebna. Dokaz, da se pri nas lahko zgodijo izredni dogodki, kakršni so tudi v metropolah redkost. Zato pohvala ne samo umetniku, ampak tudi organizatorju (Galeriji Kapelica in njenemu timu), ki nam včasih zbudi iluzijo, da nismo periferija ..."

Flop leta: "Leto neštetih modnih revij, med katerimi ne morem izbrati najslabše. Moda je že zdavnaj postala kompetenten medij sodobne pop kulture, ki odslikava čas, ki ga živimo. In ne samo cenen sprehod wanabe manekenk v organizaciji samooklicanih modnih strokovnjakov, ki nam pod pretvezo minulih trendov predstavljajo oblačila brez zgodbe ... Kot da ne živimo v globalni vasi in ne bi vedeli, kakšni so kriteriji."

Melita Zajc, vodja znanstvenih projektov na TVS in predavateljica na ISH

Dogodek leta: "Dogodek leta 2002 je Daleč je smrt, TV-nanizanka, ki je pokazala, da tudi v Sloveniji znamo delati te reči, ne da bi s tem žalili žanr in sam medij televizije. Toliko bolj zato, ker so ob njej uživali gledalci, pa tudi mednarodna strokovna javnost, ker torej povezuje popularnost in kakovost, to pa je ideal vsake javne televizije. Vsekakor je to dobra podlaga za razvoj slovenske avdiovizualne kulture, kar je ob vstopanju v EU, brez pretiravanja, najpomembneje.

Flop leta: "Flopov (v tem, avdiovizualnem sektorju) je bilo več, njihov vrhunec je bil nedvomno Festival slovenskega filma v Portorožu. Pri tem, da vsi dobro vemo, da je film trenutno ena najbolj cvetočih dejavnosti v slovenski kulturi, je bilo letos v Portorožu tako, kot da smo na sindikalni zabavi kakšnega manj uspešnega podjetja. Česa takega niti kolegi, ki se spomnijo davnih časov Dni slovenskega filma v Celju, niso doživeli. Zdaj se festival znova seli tja, in to je dobro."

Vanja Alič, pevec skupine Zaklonišče prepeva

Naj dogodek: "Koncert Riblje čorbe v Hali Tivoli 25. marca 2002. Glede na največjo glasbeno afero v samostojni Sloveniji, ki je izbruhnila konec leta 1997, ko so napovedali prvi (po letu 1991) koncert Riblje čorbe v naši podalpski deželici, je ta koncert z več vidikov sila pomemben. Predvsem pa je pomembno to, da se po petih letih lahko ljudje spet sami odločajo, na kateri koncert bodo šli in katerega bodo bojkotirali, ne da bi jim pamet solili različni kulturniki, politiki in še kdo. In ljudje so se odločili - Hala Tivoli je bila polna."

Flop leta: "Rock proti drogam, dvodnevni dobrodelni koncert, 25. in 26. aprila 2002. Potem ko so organizatorji zbrali vso slovensko pop rock garnituro in zraven dodali še nekaj Hrvatov, je sledilo največje tovrstno razočaranje lanskega leta. Halo Tivoli je prvi dan obiskalo vsega 20 ljudi, zato drugega dneva seveda sploh ni bilo. Zbrani denar naj bi šel v dobrodelne namene za pomoč odvisnikom od drog. Samo po sebi se pri tem postavi vprašanje, ali ljudje nočejo na koncerte, kjer droga ni zaželena, ali pač enostavno vsi slovenski bendi skupaj ne zmorejo napolniti domačega športnega hrama."

Andreja Rihter, ministrica za kulturo

Dogodek leta: "Za "kulturni dogodek leta" bi razglasila 3. december - ta veseli dan kulture, ko so kulturne ustanove omogočile brezplačen vstop obiskovalcem, Upravni odbor Prešernovega sklada je razglasil oba Prešernova nagrajenca in nominirance za nagrade Prešernovega sklada, sama pa sem gostila deset ministrov za kulturo iz držav, kjer govorijo slovanske jezike. To je bil res praznik kulture."

Flop leta: "Kriterijev, na podlagi katerih bi lahko prireditev označili za flop, je več (umetniška vrednost, število obiskovalcev, kritike ...) in po mojem leta 2002 v Sloveniji ni bilo nobene prireditve, ki ne bi imela vsaj ene dobre plati. Zato mislim, da je kultura v Sloveniji na visoki ravni, in upam, da bo v prihodnjem letu samo še bolje."

Mitja Čander, urednik in literarni kritik

Naj dogodek: "Sarah Kane: Razmadežna (režija Jernej Lorenci), SNG Drama Ljubljana. Sarah Kane je zavoljo svoje ekspresivnosti za uprizarjanje zelo privlačen, a hkrati zdrsljiv teren, na katerem so si mnogi polomili zobe. Lorenciju in ekipi je uspelo zgraditi fascinantno gledališko fresko o človeški krutosti in čudnih poteh ljubezni v visokotehniziranem svetu. Ki pa pravzaprav morda le ni toliko drugačen od davnine."

Flop leta: "Ljubljana (režija Igor Šterk). Film osvetljuje zgodbo moje generacije. Generacije, ki se je dokončno poslovila od pubertetniških prividov šele v devetdesetih letih in ki je torej ostala zunaj velikih zgodb družbene in nacionalne odrešitve. Zato pa zapredena med najrazličnejše pop ikone in ljubezni na daljavo, ujeta v eklekticizem radikalnih usod, ki naj dobijo lesk pristnosti. Žal me je film kljub velikim pričakovanjem razočaral. Mreža pomenljivih tematskih nastavkov, ki ostanejo brez jasne artikulacije in poglobitve. Ni dovolj pokazati šok nekoga ob tabletki ekstazija, iniciacija v svet prepovedanih substanc je sicer del odraščanja, a dvomim, da kaj več od tega. To, ali na kakem žuru pogoltnem pilulo ali ne, ne more definirati moje usode. Tudi visoka estetika prizorov - natančna fotografija je delo Vena Jemeršiča - je premalo, da bi film dobil kultni status. Je še prekmalu, da bi zmogli distanco do lastne mladosti?"

Jurij Krpan, umetniški vodja Galerije Kapelica

Naj dogodek: "Zdi se mi, da je igra z najboljšim in najslabšim kulturnim dogodkom taka, da dogodki, ki jih sam produciraš, ne pridejo v poštev, in ker se najboljše počutim med produkcijo vizualcev in performerjev, sem se s svojim izborom omejil na te. Najboljši vtis je name naredila celonočna instalacija Barbare Novakovič Govoreča hiša, ki je bila postavljena v Moderni galeriji. Sublimen ambient, ki je poetiko proizvajal s povsem preprostimi, tako rekoč vsakdanjimi elementi. Projekcija gozda po obodu prostora in z odprtimi knjigami prekrita tla galerije so naredili pokrajino, v kateri živijo ptice, ki nosijo sporočila. Nepričakovano merilo treh postavljenih elementov je proizvedlo učinek, ki ga ponavadi doživimo, ko gledamo v kaj, vendar tega ne opazimo, ker je preveliko, preočitno ali preblizu. Obiskovalec je moral, da bi lahko ugledal potezo, izostriti zaznavo na dioptrijo, ki jo je evociral ambient. Lynchevsko, bi rekel."

Flop leta: "S slabimi projekti je težava tudi, ko je treba o njih pisati. Videl sem nekaj manj uspelih razstav in predstav, vendar pa so tudi te v primerjavi z večino mainstreamovske produkcije, ki meri bolj na razvedrilo kot na umetnost, še vedno konsistentne in zdržijo diskurz, ki mu sledijo. Projektov, za katere vnaprej predvidevam, da so betežni, ker poznam bodisi akterje bodisi produkcijske okoliščine, niti ne grem gledat, in tako poskrbim za ekologijo svoje vizualne inteligence, kolikor je je v aktualni neoliberalistični ideologiji sploh še ostalo. Zato o njih pač ne morem pisati."

Matjaž Ambrožič, novinar in glasbeni kritik

Dogodek leta: "Kulturni "za" je zame gostovanje producenta, basista in bandleaderja Markusa Millerja v TV-oddaji Izza odra. Obrazložitev: prav malo me zanima, kako in zakaj in tudi pod kakšnimi pogoji, vendarle je bil julijski nastop slovitega jazzista (in ne samo jazzista) v studiu št. 1 TVS prava glasbena in tudi nekakšna svetovljanska bomba. Če kapaciteta, kakršna je Markus Miller, nastopa v mestu, je to unikaten glasbeni moment; če pa je ta koncert odprt za javnost in je vstop med publiko brezplačen, potem ozračje res že lahko zadiši po Parizu, po Franciji."

Flop leta: "Med znanci bržčas obstaja površna kategorizacija kulturnih namigov oziroma priporočil. Če kdo zadene ob kakovostno branje, se spogleda z dobrim filmom ali pa sliši okusno muziko, ščekira dober performans, opozarja z mega, nujno, to-je-to. V letu renesanse slovenskega filma, kakšnega izjemnega komentarja o katerem izmed domačih filmskih kosov nisem slišal. Še več. Tudi tistih nekaj, ki sem jih gledal, nisem ravno razglašal za vrhunske. Zakaj torej še vedno obstaja velika(nska) razlika med dobrim in slovenskim filmom?"

Vito Rožej, lutkar in radijec

Naj dogodek: "Koncert Prešernovega nagrajenca Vinka Globokarja na Metelkovi se mi zdi pomemben, ker je z njim (poleg tehnične perfekcije) pokazal, da manifestacija kreativnosti, umetnosti ni vezana na kapitalsko logiko in institucije."

Flop leta: "Flop leta pa je uvedba poslovnega abonmaja v ljubljanski Drami, ker je direktor Janez Pipan s tem pokazal, da je umetnost odvisna od kapitala, hkrati pa v svojem odnosu do zaposlenih igralcev ignorira pravilnike o napredovanju, količnike ..."

Mladinin izbor

Dogodek leta: Manu Chao v Ljubljani. Ker je bil intenziven koncert z antiglobalistično noto.

Flop leta: Hazarski besednjak, Festival Ljubljana. Ker se je toliko govorilo, toliko potrošilo, potem pa je bil vse skupaj samo še en Pandur.