Leto v filmih - 2002

Če ste šli letos v kino, niste mogli spregledati, da smo v vojni. Hollywood nas je dobesedno zbombardiral z vojnami: z vojno-vojnimi, vojno-špijonskimi, vojno-holokavstnimi in vojno-terorističnimi filmi. Film Za sovražnikovo črto, v katerem sestreljeni ameriški pilot beži pred srbskim snajperistom, je učil, da NATO ogroža ameriško suverenost, da drugi nimajo pojma o vojskovanju, da je unilateralizem edina rešitev, da je sovražnik absolutno Zlo in da med vojnami ni razlike - vsako izkrcanje je izkrcanje v Normandiji. Ni čudno, da nas je Mel Gibson, revizija generala Custerja, v filmu Bili smo vojaki prepričeval, da je bila vietnamska vojna le vojna, "pravična" vojna, hja, kot II. svetovna vojna, v katero je bila Amerika prisiljena - Lovec na jelene, Apokalipsa zdaj, Full Metal Jacket in Vod smrti so že davno pokazali, da to ni res. Filma Hartova vojna in Glasniki vetra sta sicer s prstom pokazala na rasizem v ameriški vojski, toda da ne bi preveč tvegala, sta se zasidrala v globoki preteklosti, v času II. svetovne vojne, ne pa v sedanjosti, kjer je sidro vrgel Ridley Scott in v Sestreljenem črnem jastrebu pokazal, kako so Američani leta 1993 bežali iz Somalije, kako se je kirurška operacija, ki naj bi trajala le eno uro, prelevila v D-Day in kako z "izgradnjo nacije" tam niso uspeli. Scott je sicer zamolčal oba najbolj pikantna momenta, razlog za klavnico, ki jo popisuje, in linč ameriškega rendžerja Garyja Gordona, toda "Bitko za Mogadiš" je tako stiliziral, da bi jo kot svojo odrešiteljico sprejeli celo Somalci.

No, film K-19: Črna vdova pa je sklenil, da zada smrtni udarec "zlobnemu imperiju", toda že davno pokojnemu - sovjetskemu. Tu ameriška intervencija sploh ni bila potrebna: sovjetski imperij je pokopal samega sebe - sovjetske atomske podmornice so bile namreč tako zanič, da so se kar same stopile. Da so v ameriški vojaški doktrini komuniste zamenjali teroristi, ni dvoma - filmi so bili na lepem polni teroristov: v Vsoti vseh strahov jim v Ameriki sicer uspe detonirati atomsko bombo, oh, celo ameriško atomsko bombo (ne da se to kje zares pozna, huh), toda v filmih V slabi družbi, Trojni X in Velike težave jim lansiranje A-bombe preprečijo veseljaki Chris Rock, Vin Diesel in Tim Allen, ki "vojno proti terorju" razumejo kot tematsko-adrenalinski park, v katerem lahko z malo sreče srečaš Arnolda Schwarzeneggerja, maščevalca Civilne žrtve, srčnega bolnika, gasilca in terminatorja kolumbijske kokainske al-Kajde. Toda vsi ti filmi, od prvega do zadnjega, so bili posneti pred 11. septembrom 2001. Kar pomeni le eno: da je bilo vse to, kar je sledilo 11. septembru, v zraku že pred 11. septembrom, in da bi se to, kar je sledilo 11. septembru, zgodilo, pa četudi se 11. september ne bi zgodil. Z eno besedo: vsi ti filmi so o "vojni proti terorju" govorili, še preden je do nje prišlo.

Kar pa ne pomeni, da so "tuji" komentarji "vojne proti terorju" v Ameriki naleteli na plodna tla. Prav narobe - filmi, ki so ameriško zunanjo politiko prikazovali kritično ali polemično, v Ameriki sploh niso pristali. Ali pa so pristali le simbolično. 11'09"01, omnibus 11-minutnih filmov, ki ga je v francoski produkciji posnelo 11 priznanih režiserjev iz enajstih držav (Ken Loach, Mira Nair, Alejandro Gonzalez Injarritu, Danis Tanović, Amos Gitai, Sean Penn, Samira Makhmalbaf, Youssef Chahine, Claude Lelouch, Idrissa Ouedraogo, Youssef Chahine), ni mogel dobiti distributerja, tako da je doživel le nekaj "specialnih" projekcij, recimo na malce bolj progresivnih univerzah. Zakaj? Ker velja za "protiameriškega". Ker v njem naletite na obsodbo ameriške zunanje politike, ki je šolala in podžigala južnoameriške diktatorje a la don Gusto Pinochet ("možje, izšolani v Ameriki, so ženskam v vagine spuščali podgane") ki je polna grehov, vse od Hirošime in Vietnama pa do Iraka ("Amerika pravi, da brani svoje vrednote, toda uničuje druge civilizacije")... ker v njem naletite na resnično zgodbo o Salmanu Hamdaniju, ameriškem muslimanu, ki so ga obtožili, da je sodeloval pri napadu na WTC, potem pa so ugotovili, da je v WTC-ju umrl, medtem ko je reševal druge ljudi... in ker v njem naletite na zgodbo o izraelski novinarki, ki je obsedena z eksplozijami v Tel Avivu in ki 11. septembra na sporočilo svojega urednika, da se je v New Yorku zgodilo nekaj hudega, odgovori: "Koga briga!"

Mirni Američan (The Quiet American), posnet pred 11. septembrom in po klasiki Grahama Greena, sicer ima distributerja, Miramax, in to že ves čas, toda v kino - no, v dve kinodvorani - je le pokukal, za 14 dni. In nič več. Tudi tega filma se je oprijel vzdevek "protiameriški". Zakaj? Ker se dogaja leta 1952 v Indokini, pa je poln paralel z "vojno proti terorju" - in ker se dogaja leta 1952 v Indokini, pa pokaže, zakaj bodo Američani v Indokini vse bodoče vojne izgubili. Nič, da v njem igrata ameriška ljubljenca, Brendan Fraser in Michael Caine, in da ga je posnel Phillip Noyce, režiser Patriotskih iger in Neposredne nevarnosti, očitno ne odtehta terorista, ki ga gosti Amerika in ki demolira center Saigona. Tudi Buffalo Soldiers, parodija ameriške vojske (a la M*A*S*H), ki se dogaja leta 1989 v Nemčiji, lahko le upa na ameriško distribucijo, da ne govorimo o nemškem dokumentarcu Geslo Artičoka, sicer produkciji TV mreže ARD, ki razkriva, da so Američani med korejsko vojno uporabljali biokemično orožje in na debelo eksperimentirali s psihedeličnimi, pogosto strupenimi "serumi resnice".

Ker filmov, ki veljajo za letošnje največje oskarjevske favorite (About Schmidt, Far From Heaven, The Hours, Punch-Drunk Love, Adaptation, Gangs of New York, Catch Me If You Can), še nismo videli, mi preostane le še to, da za konec sezone v abecednem redu naštejem tistih 13 filmov, ki smo jih videli letos in ki se jih bomo spominjali še globoko v leto 2003:

En, dva (vpliv globalizacije na Tajvan)

Gospodar prstanov (Srednji svet se predstavi)

Govori z njo (prebujanje ženske)

Memento (kritika pragmatičnega uma)

Mož, ki ga ni bilo (Coen-Coen noir)

Vsiljivci (gotska grozljivka s twistom)

Mulholland Drive (Twin Peaks, Beverly Hills)

Pesmi iz drugega nadstropja (mrtvaški ples Evrope)

Platina 9th RMX (videospot, slovenski film leta)

Posebno poročilo (recenzija Busheve norosti)

Varuh meje (Slovenija kot posilstvo)

Veličastni Tenenbaumi (Jurski park za intelektualce)

Vladimir (nadpovprečni TV šoker Zorana Živuloviča)