25. 12. 2002 | Mladina 51 | Politika
Natofon
Novejši prispevki v procesu približevanja vojaškemu paktu
© Denis Sarkić
Mladina odpira novo rubriko, v kateri bo vsak teden spremljala najbolj prepričljive argumente slovenskih Nato pospeševalcev, saj ti večkrat potarnajo, da jih slovenski mediji radi spregledajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
25. 12. 2002 | Mladina 51 | Politika
© Denis Sarkić
Mladina odpira novo rubriko, v kateri bo vsak teden spremljala najbolj prepričljive argumente slovenskih Nato pospeševalcev, saj ti večkrat potarnajo, da jih slovenski mediji radi spregledajo.
"Vendar bi rad opozoril, da vabilo ni bilo tako samoumevno, kot se to kdaj poskuša prikazovati v delu javnosti. Nasprotno, v zadnjih dveh letih smo morali vložiti ogromno truda v prepričevanje partnerjev v Natu, da bo Slovenija sposobna okrepiti zavezništvo. Osebno sem moral zavrteti veliko telefonskih številk in napisati precej pisem svojim ameriškim in evropskim prijateljem, da nam je uspelo premagati nekatere pomisleke naših partnerjev na Zahodu."
"Ko, denimo, ne bi bilo pritiskov, kakršni so bili v zadnjem letu, najbrž ne bi bilo uspeha, misije inšpektorjev Združenih narodov, tako da vidim tudi vse mogoče grožnje in bi navedel različne izjave itd. v funkciji lažjega prodora politike Združenih narodov in uspeha misije, inšpektorjev."
"Stroški za našo včlanitev v Nato so dvojni. Eni so stroški za članarino, ti so razmeroma nizki. Natančne številke ne vem. To bi morali vprašati najbrž ministra za obrambo. Drugi stroški pa so povezani s sredstvi, ki jih Slovenija daje za obrambo. Ti stroški so znani."
Minister Rupel v predstavitvenem govoru pred parlamentarnim odborom za zunanjo politiko o svojih zaslugah, politiki pritiska Georgea Busha in o stroških vključitve v Nato
NAŠ KOMENTAR: Ruplovi vroči klici so bili očitno tako uspešni, da Slovenija ni bila samo povabljena v Nato, ampak bo prihodnje leto dobila status opazovalke. Ali kot temu pravi veliki George Robertson, "bodo v sobi opazovale, kaj se dogaja, lahko bodo izrazile mnenje, čeprav o njem ne bodo glasovale". Seveda pa bo tiho sedenje za mizo odvisno tudi od (ne)uspešnosti prihajajočega referenduma. In slovenska politika se prihajajoče preizkušnje malce tudi boji. Saj politiki prisluškujejo pogovorom preprostega slovenskega življa, boj za Nato pa je zanje boj za boljšo prihodnost. Kar pričajo tudi modre misli spodaj navedenih borcev za severnoatlantsko zavezništvo.
"Ko sem prej odgovarjal, če bi se recimo zgodilo, da referendum ne uspe, potem seveda se strinjam z gospodom Kacinom, ne samo da osebno odstopim s položaja obrambnega ministra in seveda dam na razpolago državljanom in državljankam, da najdejo ustreznejšega, bolj kvalificiranega človeka, ki bo Slovenijo na tem področju popeljal v srečno bodočnost ..."
Minister Grizold v predstavitvenem govoru pred parlamentarnim odborom za obrambo o odgovornosti
"V diskusijah prihaja celo do takih absurdov, da ljudje prodajajo, denimo, če bomo v okviru Nata, bomo bolj ogroženi, ker smo v neki navezi z Amerikanci, ti pa tako ali tako sovražijo ves muslimanski svet in da ne rečem še koga zraven."
Poslanec Maksimiljan Lavrinc sprašuje kolega Grizolda o gostilniških diskusijah in boljšem vladnem piaru
"Nato vlaga silovite napore v preobrazbo. Nato je živa in žilava institucija, ki bo našla odgovore na nove globalne izzive. Tako kot jih je kapitalizem."
"Švica je tik pred tem, da vstopi v OZN, in skoraj bi sprejel stavo, da bo zelo kmalu postala članica Nata. Zakaj? Ker bodo davkoplačevalci od vlade zahtevali, naj zmanjša izdatke za obrambo."
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Janko Deželak v Delu o prihodnosti Nata in nevtralnosti Švice