Ambiciozni načrti

Čeprav je Slovenija žepna država, ima za protokolarne in reprezentančne dogodke na voljo kar tri gradove, štiri vile, hotel in restavracijo. Očitno pa vse te kapacitete ne zadoščajo za potrebe vladajoče oligarhije, saj resno razmišlja še o gradnji novega kongresno-rezidenčnega centra na Brdu pri Kranju, ki naj bi po grobih ocenah stal med 2,5 in 3 milijarde tolarjev.

Za kako veliko naložbo gre, pove podatek, da bo imel objekt kar štiri etaže s skupno površino 14.000 kvadratnih metrov. Objekt naj bi sestavljale tri med seboj povezane enote, in sicer konferenčna dvorana v izmeri 400 kvadratnih metrov za sprejem do 200 gostov, veliki sprejemni "hall" z več manjšimi saloni za intimnejše pomenke in dvorano za tiskovne konference ter rezidenčna nadstavba, v kateri bi bilo do trideset apartmajev visokega standarda. K temu je treba prišteti še kletno etažo s parkirišči za goste in osebje. Idejni načrt za objekt je zrisal Miloš Florjančič s Fakultete za arhitekturo, zgradili pa naj bi ga v neposredni bližini Zoisove pristave na posestvu Brdo. Javni gospodarski zavod Protokolarne storitve RS, ki upravlja z vsemi protokolarno-reprezentančnimi objekti v državi, Florjančiča ni izbral prek javnega natečaja, pač pa ga je k sodelovanju povabil.

Ob tem se zastavlja logično vprašanje, ali ob vseh obstoječih protokolarnih objektih res potrebujemo še en megalomanski center. Le redki tuji državniki ob obisku naše države tu ostanejo čez noč. Prav tako ni pogosto, da bi v Sloveniji prenočevalo po deset ali petnajst tujih državnikov hkrati. Poleg tega se je treba spomniti, da je novembra lani osem opozicijskih poslancev na čelu z vodjo poslanske skupine SDS Andrejem Vizjakom v parlamentarno proceduro vložilo predlog zakona, po katerem predsednik vlade poslej ne bi smel več sklicevati vladnih sej v protokolarnih objektih. Vlada je namreč v zadnjem desetletju na Brdu denimo praviloma določala predlog državnega proračuna. Če bo ta predlog sprejet, bo potreba po graditvi dodatnega protokolarnega centra še manjša. Ali torej država res potrebuje objekt s 30 luksuznimi apartmaji, v katerih bi bili po dve spalnici, salon, jedilnica in kopalnica? Direktor JGZ Protokolarne storitve mag. Iztok Purič o tem ne dvomi. "Stališče našega zavoda je, da mora biti protokolarnih objektov malo, tiste, ki jih bomo obdržali, pa moramo urediti na vrhunski ravni. Praksa je pokazala, da nujno potrebujemo objekt, kjer lahko hkrati in na enaki kakovostni ravni prenočimo deset ali več državnikov." Ta potreba bo še večja, ko in če bo Slovenija postala članica EU in Nato. S tem članstvom bo postala nujna organizacija nekaterih obveznih srečanj. Poleg tega bo Slovenija kmalu prevzela predsedstvo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je s 55 državami članicami največja evropska regionalna organizacija kolektivne varnosti. Po Puričevem mnenju si Slovenija ne more privoščiti takšne krize, kot je zavladala lani ob obisku 16 predsednikov srednjeevropskih držav. Čeprav so jih nastanili v obnovljenem hotelu Toplice, je bilo opaziti precej nezadovoljstva, saj apartmaji v hotelu niso povsem identični, kar pomeni, da so nekateri predsedniki spali v boljših, drugi pa v slabših razmerah. Predsedniki se nad stanjem niso pritoževali. Zato pa je nezadovoljstvo pokazalo njihovo osebje, ki je pred takšnim obiskom kot nekakšna izvidnica dolžno preveriti kakovost nastanitvenih zmogljivosti. Predsednike bi sicer lahko nastanili tudi v obnovljenih sobah hotela Kokra na Brdu, toda po Puričevih besedah ta objekt ni v prvem rangu, zato ga ob obiskih tujih državnikov uporabljajo le za nastanitev ministrov ali za nastanitev spremljajočega osebja, nikoli pa za predsednike. Povrh vsega se tuji državniki ne želijo srečevati na hodnikih, zato objekti, v katerih so sobe povezane s skupnim hodnikom, niso najboljša rešitev. "Zato smo že pred dvema letoma začeli snovati načrt razvojnega programa. Ta vključuje obnovo in nadomestno gradnjo nekaterih protokolarnih objektov na Brdu, saj se vanje resneje ni vlagalo vse od leta 1975. Ta načrt predvideva tudi nov kongresno-rezidenčni objekt, v katerega bi lahko nastanili večje število ljudi hkrati, kjer bi bili vhodi v apartmaje ločeni, tako da se gostje ne bi srečevali na hodniku, in kjer bi lahko uvedli garni sistem, se pravi, da bi zajtrk stregli kar v apartmajih." Toda zakaj bi gradili ravno na Brdu? "Prednosti so neposredna bližina letališča, lažje zagotavljanje varnosti, ker je posestvo v celoti ograjeno, in vrhunsko usposobljeno osebje." Objekta seveda ne bi uporabljali samo za protokolarne dogodke, pač pa bi ga tržili tudi za zunanje goste, tako kot ostale objekte. "Brez komercialne dejavnosti bi takoj bankrotirali. Zavod namreč s proračunskimi sredstvi pokrije le dobro polovico stroškov za upravljanje z okoli sedemdesetimi objekti po državi, ostale stroške pa krije s trženjem teh kapacitet. Letos bomo iz proračuna dobili 771 milijonov tolarjev in še dodatnih 216 milijonov tolarjev za investicije. A ta denar bo zadoščal le za kritje plač 200 zaposlenih in za komaj tri odstotke materialnih stroškov. Ostale materialne stroške bomo morali pokriti s trženjem kapacitet. To nam za zdaj kar dobro uspeva, saj smo lani s komercialno dejavnostjo zaslužili 500 milijonov tolarjev." Stroški za vzdrževanje protokolarnih objektov niso zanemarljivi. Lani so na primer samo za ogrevanje objektov na Brdu porabili 500.000 litrov kurilnega olja, zaradi različnih okvar na vodovodni napeljavi pa so plačali kar tri milijone tolarjev.

Novi center ali vsaj konferenčno dvorano bi JGZ Protokolarne storitve verjetno oddajal tudi različnim domačim podjetjem in drugim organizacijam. Znano je na primer, da imata v obnovljenem hotelu Kokra svoj sedež Šola za ravnatelje in zasebna Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, ki so jo ustanovili nekdanji ustavni sodniki Peter Jambrek, Janez Jerovšek in Lovro Šturm. Jambrek ima kot dekan zasebne fakultete v hotelu tudi svoj kabinet. Ker je konferenčna dvorana v hotelu že zdaj premajhna za številne slušatelje predavanj, jim bo nov center prišel zelo prav.

Od kje denar?

O tem, ali bo konferenčno-rezidenčni center na Brdu sploh zgrajen, bo že ta ali prihodnji mesec odločal upravni odbor JGZ Protokolarne storitve, nato pa bo o projektu odločala še vlada. Če ne bo imela zadržkov, bi gradnjo lahko začeli že letošnjo pomlad in objekt dokončali do prihodnjega leta. A le, če bo denar. Purič meni, da bi vsaj del potrebnih sredstev lahko dobili z odprodajo kompleksa vile Bled. Ta obsega 79.000 kvadratnih metrov zemljišč ter več objektov, in sicer hotel vila Bled, Belvedere, gospodarski objekt, vratarnico, kopališče in čolnarno. Vila Bled, ki jo je dal zgraditi Tito, se danes za protokolarne namene uporablja le izjemoma, saj je precej dotrajana in nujno potrebna obnove. Čeprav je vlada lastnica objekta, mora vsak protokolarni obisk plačati po tržni ceni, saj ima celoten kompleks vile Bled v najemu Grand hotel Toplice, ki je v lasti Save, d. d., iz Kranja. Vlada je pred dvema letoma podpisala aneks, s katerim je najemno pogodbo z Grand hotelom Toplice podaljšala do leta 2014, in to za simbolično mesečno najemnino v protivrednosti 20.000 dinarjev. Kljub dotrajanosti vile gre za naravnost smešno vsoto. Treba je namreč vedeti, da Toplice vilo tržijo kot hotel najvišjega ranga, kar jim prinaša lep zaslužek. V vili je deset dvoposteljnih sob in 20 apartmajev. V predsedniškem apartmaju stane prenočitev z zajtrkom za dve osebi okoli 80.000 tolarjev, v dvoposteljni sobi pa okoli 35.000 tolarjev. Kljub visokim cenam je vila čez leto zasedena 40-odstotno, julija in avgusta pa kar 100-odstotno. Za Grand hotel Toplice oziroma Savo je nakup vile Bled izjemno zanimiv, kljub temu pa za objekt niso pripravljeni odšteti toliko, kot je dejansko vreden. Uradni cenilec, ki ga je prek javnega razpisa izbral vladni servis skupnih služb, je celoten kompleks ocenil na tržno vrednost 4,3 milijona evrov, po cenitvi Toplic pa naj bi bil vreden 200 milijonov tolarjev manj. Čeprav je generalni sekretar vlade Mirko Bandelj trdil, da je izklicna cena za sto odstotkov višja od dejanske tržne cene, to v resnici ni povsem točno. Purič na primer meni, da sta obe cenitvi bistveno prenizki in da je kompleks zaradi elitnosti lokacije vreden najmanj 10 milijonov evrov. Še dobro torej, da je večina poslancev državnega zbora novembra lani podprla predlog SLS in vilo Bled črtala iz vladnega programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004. Kaj ta odločitev poslancev pomeni, je jasno. Iz naslova vile Bled vsaj v kratkem ne bo mogoče financirati gradnje novega protokolarnega objekta na Brdu.

Purič je sicer zagovornik prodaje vile Bled, nikakor pa ne pristaja na morebitno prodajo vile Tartini v Strunjanu. Vilo, ki je sicer v lasti države, ima že vse od leta 1984 v najemu Krka iz Novega mesta in zanjo letno plačuje približno deset milijonov tolarjev najemnine. Politični vrh lahko vilo kadar koli najame za protokolarne namene, seveda pa mora plačati tržno ceno, ki jo določi Krka. "Ker je v nacionalnem interesu, da bi tudi na obali imeli vrhunski protokolarno-reprezentančni objekt, sem prepričan, da te vile ne bi smeli prodati. Ravno obratno. Vlada najemne pogodbe s Krko po izteku ne bi smela podaljšati, tako da bi vilo lahko nemoteno uporabljali za protokolarno dejavnost," meni Purič.

Drnovškova rezidenca

Velikopotezni načrti pa ne vključujejo le gradnje novega protokolarnega centra ob Zoisovi pristavi, ampak tudi prenovo stare oranžerije, kamor naj bi locirali rezidenco predsednika države. Aktualni predsednik dr. Janez Drnovšek za zdaj še živi v vrstni hiši v Murglah. Državni zbor naj bi še do konca tega meseca sprejel zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike, ki med drugim predvideva, da lahko vlada za potrebe predsednika republike določi rezidenco. O tem, ali bo za rezidenco izbrana prav oranžerija na Brdu, naj bi vlada po vsej verjetnosti odločala že februarja. Kaj sploh je oranžerija? Gre za samostojno poslopje v sklopu posesti Brdo, ki obsega 2100 kvadratnih metrov stavbnega zemljišča. Glashaus, kot so temu objektu rekli pred vojno, so nekdanji stanovalci gradu uporabljali za shranjevanje pomaranč in limon čez zimo, saj so velike steklene površine sončnim žarkom omogočale gretje rastlin. Danes je objekt skoraj prazen in propada. Puriču se zdi idealna lokacija za predsedniško rezidenco, saj je poslopje povsem na samem, kar bistveno olajšuje zagotavljanje predsednikove varnosti, v bližini je dovolj parkirišč, celoten objekt pa je tako ali tako v lasti države, zaradi česar odpadejo stroški morebitnega nakupa zemljišča za gradnjo rezidence. Mestni svet občine Kranj je že leta 2001 sprejel nov zazidalni načrt za celotno območje posesti Brdo, ki poleg igrišča za golf predvideva tudi prenovo oranžerije. Koliko bi takšna investicija stala, je težko reči. Vsekakor pa se vsota ne bo ustavila le pri nekaj deset milijonih tolarjev.

Sicer pa ima JGZ Protokolarne storitve v dolgoročnem načrtu predvidenih še več drugih obnovitvenih del. Na gradu Brdo nameravajo obnoviti teraso, žlebove, štiri kopalnice in sobe za spremstvo v drugem nadstropju, kar bi skupaj stalo najmanj 40 milijonov tolarjev. Potrebna je tudi obnova kletnega dela hotela Kokra, kar bi stalo 150 milijonov tolarjev, pa obnova celotnega vodovodnega omrežja na Brdu v vrednosti 64 milijonov tolarjev, čistilna naprava v vrednosti 20 milijonov tolarjev ter plinifikacija, za katero še nimajo izračunane ocene stroškov. Na Brdu bo treba dokončati tudi denacionalizacijski spor glede 40 ha zemljišč, ki jih zahtevajo okoliški prebivalci, čaka pa jih še vsaj 45 milijonov tolarjev draga legalizacija objektov, saj so razen gradu vsi ostali objekti, tudi devet umetnih jezer, črne gradnje.

V načrtu je tudi dokončanje obnove ljubljanske vile Podrožnik v vrednosti 24 milijonov tolarjev ter obnova vile Zlatorog na Bledu, kjer je samo izdelava projektne dokumentacije ocenjena na 12 milijonov tolarjev. Zgodba z vilo Zlatorog je še posebej zanimiva, saj naj bi tam rad počitnikoval nekdanji premier in sedanji predsednik države Drnovšek. Vila je bila še pred dobrim mesecem dni v upravljanju urada predsednikov vlade, takoj po volitvah pa je bila prenesena v upravljanje na JGZ Protokolarne storitve. Zakaj je bil ta prenos potreben? Mogoče zato, da bo Drnovšek v vili lahko dopustoval tudi zdaj, ko ni več predsednik vlade? Vila Zlatorog je sicer eden najlepših protokolarnih objektov v državi, saj je locirana tik ob obali Blejskega jezera. Nekoč zelo bogati Smelt je vilo najel za štirideset let, lastnik vile pa je vse do danes ostal javni zavod Triglavski narodni park. Ko je šel Smelt v stečaj, je stečajni upravitelj najemno pogodbo razdrl in od TNP zahteval okoli 400 milijonov tolarjev sredstev, v kar je vštel del vnaprej plačane najemnine ter povrnitev sredstev, ki jih je Smelt vložil v obnovo vile. Po daljših pogajanjih je bil dosežen sporazum o plačilu 100 milijonov tolarjev za dokončanje spora. Ministrstvo za okolje in prostor, pod katero spada TNP, je vilo Zlatorog preneslo v upravljanje urada predsednika vlade, ta pa jo je dal v upravljanje protokolarnemu servisu. Vila, ki je nekoč veljala za biser Bleda, je danes v katastrofalnem stanju. Izhod na balkone sploh ni mogoč, ker so tako dotrajani, da bi se lahko vsak trenutek zrušili. Purič upa, da bodo čim prej prišli do denarja za obnovo, tako da bi lahko spet služila protokolarnim namenom.

Seznam objektov, za katere bo treba rezervirati proračunski denar, pa se s tem še ne konča. Povsem mogoče je, da bo Grad Strmol, ki je že vrsto let v denacionalizacijskem postopku, zelo kmalu v naravi vrnjen upravičencu Petru Hribarju iz Cerknice, ki je pred časom že dobil vrnjeno tovarno Dekorativna v Ljubljani. Če bo do tega res prišlo, bi po Puričevem mnenju vlada morala grad nemudoma spet odkupiti. To bi seveda zahtevalo nove proračunske milijone.

Če stroškom obnove obstoječih protokolarnih objektov prištejemo še stroške za nov protokolarni center na Brdu ter predelavo oranžerije v predsedniško rezidenco, pridemo do gromozanske vsote štiri milijarde tolarjev. Tudi če bi vlada nemudoma prodala vilo Bled in zanjo iztržila ne le eno, pač pa dve milijardi tolarjev, bi ji za izvedbo vseh predvidenih načrtov zmanjkala polovica sredstev. Kakšna je rešitev? Da sredstva najde v proračunu ali pa da velikopotezne načrte vsaj za nekaj let spravi v predal.